spor zaradi motenja - motenje posesti - motenje soposesti - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - privilegirana sprememba tožbe - nedopustna pritožbena novota
Toženka ni določno prerekala konkretnih trditev o nadaljnjem motenju posesti, temveč le navajala, da so navedbe tožnikov pavšalne in da niso pojasnili v čem je motena njihova posest z na novo očitanimi dejanji. Sodišče prve stopnje je tako imelo vso podlago za zaključek, da so tožniki spremenili tožbo zato, ker je toženka po vložitvi tožbe nadaljevala z motenjem njihove posesti z dodatnimi motilnimi ravnanji, zato njena privolitev v spremembo ni bila potrebna (186. člen ZPP).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odločilno dejstvo - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje ali odpadli kos plastike pripada obdolženčevemu osebnemu avtomobilu znamke Volkswagen, tip Golf IV ali ne, je po oceni pritožbenega sodišča odločilno dejstvo v zvezi z vprašanjem ali sta policista kritičnega dne sledila obdolženčevemu vozilu ali ne in z nadalje povezanim vprašanjem ali je obdolženi kritičnega dne bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu policista sledila ter mu je zato posledično mogoče očitati storitev obravnavanih prekrškov na način, kot izhajata iz točke I. izreka izpodbijane sodbe.
delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - pogoji za fizično delitev solastnine - sodni cenilec
Delitev solastne stvari pomeni ukinitev skupnosti več oseb, ki imajo lastninsko pravico na isti stvari. Solastniki lahko svobodno izbirajo način delitve le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa veljajo kriteriji delitve, kot jih ureja 70. člen SPZ. Ta kot primarni način delitve res določa fizično delitev stvari, vendar zgolj, kadar je stvar po svoji naravi fizično deljiva. To pa je le takrat, če jo je mogoče razdeliti na več stvari iste vrste, tako da se pri tem ne zmanjša njena vrednost in ne uniči njen osnovni namen, pri čemer je treba upoštevati, ali je stvar mogoče razdeliti na toliko samostojnih delov, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu brez dolžnosti nesorazmernega izplačila prejete večvrednosti.
Dolžnosti plačila storitev iz postavke 7.0 se tožena stranka ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na ničnost (ustne) podjemne pogodbe. V času sklenitve pogodbe veljavna ZJN-2 in ZPVPJN sta res predvidevala sankcijo ničnosti pogodbe, če je bila ta sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, vendar je zakonodajalec to sankcijo nato omilil (iz ničnosti na izpodbojnost). Ničnostno sankcijo pa je potrebno presojati tudi v zvezi z določili OZ. V 86. členu OZ je določeno, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predvideva kaj drugega. V drugem odstavku 90. člena OZ pa je določeno, da se ničnosti ne more uveljavljati, če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V obravnavanem primeru je bila pogodba nedvomno realizirana, pritožbeno sodišče še ocenjuje, da gre za prepoved manjšega pomena, saj, prvič, je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost, drugič, je ničnost pogodbe uveljavljala tožena stranka, ki je kot naročnica dolžna izvesti postopek javnega naročanja, in tretjič, ni izkazano, da bo namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, dosežen. Tožena stranka z ugovorom ničnosti zato ne more uspeti.
pogodba o poslovodenju - zmotna uporaba materialnega prava - odpovedni rok - variabilni del cene - pogodbeni pogoji
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kljub dejstvu, da tožnik nesporno v času odpovednega roka (januar in februar 2016) ni opravljal poslovodne funkcije, tožniku za omenjena meseca pripada po pogodbi dogovorjeno fiksno plačilo s po pogodbi dogovorjeno zapadlostjo (mesečna plačila so zapadla 15. v mesecu za pretekli mesec).
Razlogi sodišča prve stopnje, da je tožnik funkcijo v letu 2015 opravljal le 9 mesecev in da za izplačilo variabilnega dela (tudi zaradi (pravilno) odpusta dolga) ni neposredne povezave z njegovim delom, so napačni, saj pogodba o poslovodenju takšnih pogojev za izplačilo variabilnega dela ne vsebuje. Pogodbena pogoja za tožnikovo upravičenost do izplačila variabilnega dela nagrade sta le dva, in sicer pozitiven poslovni rezultat v preteklem letu in presežek bilančnih prihodkov nad 1 MIO EUR.
Neutemeljen je pritožbeni pomislek glede plačila DDV. Tožnik je v svoji izpovedi sam priznal, da je bil dogovorjeni znesek v višini 1.500,00 EUR za izvršena dela v kopalnici "čisti" znesek. Takšen dogovor pravdnih strank je odraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je davčno breme v tem delu glede na dogovor pravdnih strank prevzel nase sam tožnik.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - dokazno breme - navodila osebnega zdravnika - odločba imenovanega zdravnika
ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 110. člena kot razlog za izredno odpoved določa, med drugim, ravnanje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. V konkretnem primeru je tožnica sicer ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, ki je odločal o bolniškem staležu, vendar pa, ker je bilo njeno ravnanje v skladu z navodili osebne zdravnice, ni mogoče šteti, da navodil zdravnika ni spoštovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00028505
OZ člen 15, 35, 82, 82/2, 91, 116, 116/1. ZPP člen 286, 286/3, 337.
podjemna pogodba - pogodbena odškodninska obveznost - igranje košarke - prestop športnika v drug klub - registracija športnikov - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pravočasnost predloženih dokazov - pravočasnost predložitve listin - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - nedopustne pritožbene novote - razmerje z mednarodnim elementom - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - prenehanje pogodbe - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - razdor pogodbe - pogodbena kazen
Tožena stranka je glede na priporočila v zvezi s tožnikom in njegove takratne uspehe lahko realno pričakovala, da bo uspela s predlogom za njegovo registracijo pri KZS in bo tožnik za njo (uspešno) zaigral, zato je pričela s pogovori za njegov prestop. V teh pogovorih je takrat še mladoletnega tožnika zastopal kot zakoniti zastopnik njegov oče, pa tudi agent, ki je profesionalni zastopnik košarkarjev. Zato se tožnik neuspešno sklicuje na svojo neizkušenost in kršitev temeljnih načel obligacijskega prava. Določila 91. člena OZ pa v tem primeru ne pridejo v poštev, ker ni šlo za nično pogodbo zaradi nemogočega predmeta pogodbe (35. člen OZ). Predmet pogodbe namreč ni bil nemogoč, saj bi košarkarski igralec, ki bi bil registriran pri KZS, pogodbena določila lahko izpolnjeval. Da tožena stranka v kasnejših letih ni več podala vloge za registracijo tožnika, za razsojo ni relevantno, ker je pogodba prenehala po samem zakonu že, ko je KZS zavrgla vlogo tožene stranke za registracijo tožnika. Ker tožnik ni bil registriran pri KZS, ni mogel tekmovati za toženo stranko, kar pomeni, da ni mogel izpolniti svoje bistvene pogodbene zaveze. Poimenovanje v pogodbi dogovorjenega plačila kot štipendija navedenega ne spremeni. Smisel pogodbe je bil v plačilu za igranje košarke, ne pa za izobraževanje tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027201
KZ RS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-4, 46/2-7. KZ SFRJ člen 7, 23. ZKP člen 344.a, 244.a/2, 244.a/2-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje umora - umor zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - nedovoljeni dokazi - zaslišanje v tujini - zaslišanje obdolženca pred tujim državnim organom - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - neposredno izvajanje dokazov - zaslišanje preko videokonference - bistvene kršitve določb zkp - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju
V primeru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ RS, torej v primeru umora zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja mora namreč to, drugo kaznivo dejanje, storilec že izvršiti in šele nato storiti "še" kaznivo dejanje umora, kot je to sicer opisano tako v komentarju k 46. členu v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnem KZ SRS (GV Ljubljana 1981), kjer je v komentarju dr. Mitje Deisingerja povsem določno zapisano, da mora v primerih umora zaradi prikritje drugega kaznivega dejanja, to drugo kaznivo dejanje storilec že storiti, nato pa šele storiti kaznivo dejanje umora.
nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - hospitalizacija
Duševna motnja pri nasprotnem udeležencu je huda in se ponavlja, zaradi nje je bil že večkrat sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve in ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Izpolnjen je tudi pogoj hujšega ogrožanja svojega življenja in zdravja. Ne gre le za "nenavadno" vedenje in ravnanje, ki ga sosedje niso pripravljeni sprejeti. Iz podatkov, na katerih temelji izvedensko mnenje, izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2019 trikrat hospitaliziran, in sicer v januarju za tri dni, deset dni kasneje za dober mesec dni ter poldrugi mesec kasneje za tri mesece (tedaj po tednu dni prostovoljno). Izpovedbe sosedov, zaslišanih v postopku, ter poročila policije in zdravnikov, povzeta v izpodbijanem sklepu, potrjujejo izvedenčevo mnenje, da opustitev jemanja predpisanih zdravil privede do poslabšanja bolezni in da je v teh poslabšanjih pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027725
ZPP člen 8, 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - duševna motnja - prisilna hospitalizacija - izvedenec - pregled s strani sodnega izvedenca - prisilno zdravljenje - zdravstveno stanje - izboljšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja - poseg v človekove pravice
Sodišče prve stopnje je razen ugotovitve, da nasprotna udeleženka ogroža svoje premoženje, ugotovilo tudi, da je s hojo po avtocesti ogrožala svoje življenje, pa tudi, da huje ogroža svoje zdravje, ker se zaradi absolutne odklonilnosti tako do možnosti obstoja bolezni kot do potrebe zdravljenja njeno bolezensko stanje le še poglablja, niti normalne komunikacije ni več sposobna, nezdravljene duševne bolezni pa privedejo do nereverzibilnega kronificiranega stanja in s tem osebnostnega propada. Ker sta podana kar dva od več alternativno naštetih pogojev, na pravilnost izpodbijane odločitve to, ali si pritožnica povzroča hudo premoženjsko škodo, ne vpliva.
Glede na mnenje izvedenca je bolj verjetno, da bo za dosego željenih učinkov pri nasprotni udeleženki, tako kot pri večini oseb, ki so v z njo primerljivem stanju, potrebno zdravljenje tri mesece. Če bo prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke prej, prisilno zdravljenje ne bo več potrebno, zato bo odpuščena iz nadzorovanega oddelka. Ker se s takim odpustom ne poseže v človekove pravice do svobodnega gibanja in zdravljenja ter v integriteto posameznika, se izvede brez sodnega postopka. Da zdravniki v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja pacienta ustrezno ukrepajo, potrjujejo pritožbene navedbe o dovoljenih prostih izhodih pritožnice.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - posojilna pogodba - pogodba v notarskem zapisu - delna ničnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječ pravni posel - neobstoj pogodbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sodna praksa - vsebina pogodbe - vsebina pogodbenih obveznosti - pogodbena volja strank - prava pogodbena volja strank - volja in namen pogodbenih strank - izročitev denarja - vračilo prejetih zneskov - dokazni predlog za zaslišanje priče - pisna izjava priče - dokazovanje navideznosti pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki
V postopku je bilo (med drugim) sporno, ali je toženec v obeh posojilnih pogodbah navedel še več kot enkrat višji znesek, kot ga je izročil tožnicama. Tožnici sta (med drugim) opozarjali, da zapisana pogodbena volja ne odraža dejanske pogodbene volje, kar pomeni, da v delu nad izročenima zneskoma pogodbi ne obstajata.
V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pri tem ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje toženca na njegovo laičnost oziroma nevednost glede tega, da bi moral predlagati zaslišanje priče. Velja sicer načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa kršitev tega načela predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je treba izrecno uveljavljati in tudi pojasniti, kako je vplivala na sodbo (prvi odstavek 339. člena ZPP), česar pa toženec v pritožbi ni navedel.
Ugotovitev, da je bil v posojilnih pogodbah napisan višji znesek, kot je bil dejansko posojen in izročen, utemeljuje sklep o navideznem višjem posojilu, ki v skladu s prvim odstavkom 50. člena OZ nima učinka. Posojilni pogodbi sta navidezni glede glavnic, ki presegata posojena zneska (nad 50.000,00 EUR oziroma 20.000,00 EUR in kolikor višina mesečnih obrokov presega 417,00 EUR oziroma 167,00 EUR), in zato v tem delu neobstoječi.
Ugotovitvena tožbena zahtevka, ki jima je bilo delno ugodeno, se sicer glasita na ugotovitev ničnosti posojilnih pogodb namesto pravilno na ugotovitev delne navideznosti in posledično delne neobstoječnosti (oziroma neučinkovitosti) pogodb, vendar pa je treba po presoji pritožbenega sodišča vsebinsko presojati tudi ta napačno oblikovan zahtevek, saj je sodna praksa v času vložitve tožbe (10. 4. 2015) pa tudi kasneje dopuščala oziroma vsebinsko presojala zahtevke za ugotovitev ničnosti pogodbe tudi v primeru njene navideznosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00027014
ZP-1 člen 202.d, 202.d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - prekluzivni materialni rok
V skladu z drugim odstavkom 202.d člena Zakona o prekrških lahko storilec prekrška v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je izdalo ta sklep, vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeni rok iz drugega odstavka 202.d člena ZP-1 ni procesni prekluzivni rok, ampak je materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, torej paricijski rok prekluzivne narave. Zaradi navedenega v primeru zamude takšnega roka, ni mogoče uporabiti določila o vrnitvi v prejšnje stanje, skladno z 89. členom Zakona o kazenskem postopku, ampak je v zvezi z zamudo potrebno presojati zgolj dejanske okoliščine, ali je do zamude prišlo zaradi okoliščin, ki so na strani storilca ali ne.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ustanovitev nove gospodarske družbe - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - verjeten obstoj terjatve
Iz pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo izhaja, da zakonca z njo nista urejala svojega premoženjskopravnega režima, ampak sta z njo ustanovila gospodarsko družbo. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki s sklenitvijo te pogodbe postali imetnici vsaka svojega poslovnega deleža in s tem izključili uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju.
odgovornost za izterljivost - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve s pogodbo - plačilo terjatve - izterjava terjatve dolžnika
Določbo 6. člena aneksa, da tožeča stranka kot prevzemnik zaračuna toženi stranki kot odstopniku nadomestilo za svoje storitve za gospodarjenje in izterjavo terjatev od vrednosti odstopljenih terjatev, in sicer 20 % pri prejemu plačila terjatev z izterjavo po sodni poti, je treba upoštevati skozi prizmo instituta odgovornosti za izterljivost iz 424. člena OZ, v katerem je - poleg že navedenega - izrecno določeno tudi, da se za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni mogoče dogovoriti (drugi odstavek 424. člena OZ). V obravnavanem postopku sodne izterjave zoper odstopnika (toženo stranko), v katerem je nesporno, da prevzemnik (tj. tožeča stranka) terjatve ni poskušal sodno izterjati od dolžnika (O. d. o. o.), toženi stranki ni dopustno naložiti plačila storitev za gospodarjenje in izterjavo terjatev v višini 20 % od vrednosti odstopljenih terjatev.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in na drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, za vlaganje večjega števila vlog preko spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik. Za vloge v elektronski obliki torej ne velja zahteva po lastnoročnem podpisu vlagatelja. Stranka tako lahko pritožbo vloži preko portala e-sodstvo v postopku e-izvršba v primeru, če ima status samostojnega kvalificiranega uporabnika. Ker za kvalificirane uporabnike velja, da se morajo pri uporabi informacijskega sistema e-sodstvo izkazati z vnosom uporabniškega imena in gesla ter z uporabo kvalificiranega potrdila, je treba šteti, da je takšna vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Pogodbene zaveze, ki pomenijo nasprotovanje načelu vestnosti in poštenja, se smejo izključiti ali pa uporabiti na način, da bo pravni položaj uravnotežen za obe pogodbeni stranki. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru gre, ko je tožena stranka plačala tožeči stranki na podlagi dejansko odvedene količine odpadne vode v kanalizacijsko omrežje in višje plačilo kot ga terja tožeča stranka, bi bilo nepravično. Prejela bi plačilo za obseg storitev, ki jih ni opravila.