ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-1. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2, 318, 318/1, 318/1-2. ZGD-1 člen 515, 515/1-9.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nasprotje interesov
Tožnik kot fizična oseba toži toženo stranko enoosebno družbo, v kateri je hkrati edini družbenik in edini zakoniti zastopnik. V takem sporu toženo družbo praviloma zastopa poslovodja. Ker pa je tožnik "formalni" poslovodja družbe, čeprav to zanika, je ne more zastopati v sporu. Tedaj izjemoma v skladu z 9. alinejo 505. člena ZGD-1 o zastopanju družbe v sodnem postopku proti poslovodji odločajo družbeniki. Vendar je edini "formalni" družbenik tožene stranke prav tako tožnik. Zato je v stalni koliziji interesov s toženo stranko. Tožnik ni predlagal kolizijskega zastopnika in sodišče prve stopnje ga ni postavilo. Vendar četudi bi ga in ta iz kakršnegakoli razloga ne bi odgovoril na tožbo, sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker bi lahko prihajalo do izsiljevanj, špekulacij ter dogovarjanj med osebami, udeleženimi v postopku. V sodnem postopku mora imeti zastopnik resen interes zastopati stranko. Zgolj navidezen interes bi pomenil zlorabo pravice do izjave. Zato je praviloma v našem pravu šteti za nedopustno zamudno sodbo v primeru ničnosti zahtevkov.
postopek za delitev stvari v solastnini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - vročitev vloge - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - zemljiški dolg
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa vloge nasprotnih udeležencev ni vročilo predlagatelju, da bi se o njej lahko izjavil. Tako je preuranjeno zaključilo, da so med udeleženci postopka sporna določena dejstva.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku priznati stroške sestave predpravdnega zahtevka. Iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, na katerega se sklicuje pritožba, sicer res izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu, saj se v nasprotnem primeru tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Ker pa ta določba na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv ne velja za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, torej tudi ne za konkretni postopek, predhodni postopek ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem zahtevku. To pa pomeni, da strošek sestave predhodnega zahtevka ni potreben strošek za to pravdo in ga sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - otrokova korist - skupno starševstvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodni izvedenec - pritožbene novote
Po sodni praksi ima poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Zato v družinskopravnih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD in je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče ob podanem predlogu v postopku vedno moralo postaviti izvedenca kliničnega psihologa. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi bile v podanem mnenju nejasnosti, pomanjkljivosti ali pa bi bilo zaradi specifičnosti zadeve treba opraviti bolj poglobljeno strokovno ekspertizo, česar pa okoliščine obravnavanega primera niso narekovale
DEDNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027156
ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/2, 123.
dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastnina
Tožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin.
Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti povezava med kasnejšim dedičem in zapustnikom brez upoštevanja vmesne lastninske pravice države, ampak ima dedič pravico, da z dediščinsko tožbo od države zahteva izročitev zapuščine. Ob povedanem je neutemeljena pritožbena navedba, da sta bila sklepa o dedovanju, s katerima je zapuščina prešla na toženko, nezakonita in ju ni mogoče upoštevati. Res je sklep o dedovanju deklaratorne narave, vendar je, ko postane pravnomočen, pravno zavezujoč. Dekleratornost sklepa pomeni le, da ima kasnejši dedič možnost svoje pravice uveljavljati v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da instituta pridobitve zapuščine brez dedičev s strani države ni mogoče enačiti z razlastitvijo (odvzemom lastninske pravice v javno korist po 69. členom Ustave RS).
Tožnik od toženke pravilno zahteva vrnitev oziroma izročitev zapuščine (izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev v posest), vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da pri treh parcelah, na katerih poteka javna cesta, njegov zahtevek ni utemeljen na podlagi 2. točke 3. člena ZCest-1, ki določa, da so ceste javno dobro, so izven pravnega prometa in na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
ZNP-1 člen 66, 216, 216/1. ZNP člen 37, 44, 50, 54, 54/1, 56. ZVDZ člen 7, 7/2. DZ člen 295, 295/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - razlog za postavitev drugega izvedenca - razpolaganje s premoženjem - odobritev skrbnika - pravica voliti in biti voljen - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - skrbništvo
Prepoved odtujitve, ki temelji na pogodbenem razmerju z njegovimi starši, ne bo zaščitila premoženja nasprotnega udeleženca v primeru nadaljnjega zadolževanja in posledičnih sodnih izvršilnih postopkov. Ob ugotovljeni duševni motnji, ki je vzrok za njegove nerealne poglede na razpolaganje s svojim premoženjem, je odločitev o delni omejitvi poslovne sposobnosti pri razpolaganju z nepremičninami, zadolževanju in sklepanju pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči, nujna. Nasprotni udeleženec je namreč lastnik stanovanja, ki ga utegne v primeru nekontroliranega ravnanja pod vplivom ugotovljene bolezni izgubiti in s tem povsem ogroziti njegovo eksistenco. Zato je odločitev, da bo pri odobritvi določenih pravnih poslov potreboval soglasje skrbnika, pravilna.
Skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVDZ je omejevanje volilne pravice dopustno le v primeru, če je osebi popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in če ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev. Ker je sodišče prve stopnje le delno omejilo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu, je bilo odločanje o omejitvi volilne pravice materialnopravno zmotno. Pri odločanju o tem je sodišče tudi preseglo podani predlog predlagatelja.
Delni oziroma popolni odvzem poslovne sposobnosti je ukrep trajnega značaja, o katerem sodišče odloča upoštevaje okoliščine, kakršne ugotovi v času izdaje odločbe, zato ga ne more časovno omejiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
Neutemeljen je pritožbeni pomislek glede plačila DDV. Tožnik je v svoji izpovedi sam priznal, da je bil dogovorjeni znesek v višini 1.500,00 EUR za izvršena dela v kopalnici "čisti" znesek. Takšen dogovor pravdnih strank je odraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je davčno breme v tem delu glede na dogovor pravdnih strank prevzel nase sam tožnik.
plačilo sodne takse - uspeh pravdnih strank - načelo uspeha pravdnih strank - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Oprostitev plačila sodne takse je odraz načela socialne države, pravice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. Dolžnost države (in ne posameznika) je torej, da osebam slabega premoženjskega stanja omogoči sodno varstvo njihovih pravic in za to zagotavlja sredstva. Plačilo teh stroškov lahko prevali na nasprotno stranko, vendar načelo enakosti terja, da le v tistem obsegu, kot bi jih ta krila tudi sicer, torej če druga stranka ne bi bila oproščena plačila sodnih taks. Ustavnoskladna razlaga drugega odstavka 15. člena ZST-1 torej terja enako razlago splošnega pravnega pojma uspeh kot ga kot temeljno merilo za porazdelitev stroškov določajo določbe ZPP in utrjena sodna praksa sprejeta na njegovi podlagi. Gre za način sklepanja od "večjega na manjše".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027529
OZ člen 461, 461/1, 461/2, 480, 480/1, 660, 663, 663/3. ZIZ člen 272. ZVKSES člen 23, 23/1, 23/2, 25, 25/2, 25/3. ZVPot člen 37c. ZPP člen 313, 313/2.
začetek stečajnega postopka - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - solidarnost - solidarna obveznost - prodajna pogodba - prodaja stanovanj potrošnikom - stvarne napake - pogodbene lastnosti - lastnosti, potrebne za običajno rabo - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - rok za grajanje napak - jamčevalni roki - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - napake v solidnosti gradbe - enoletni prekluzivni rok - prevara prodajalca - odprava napak - rok za odpravo napak - regulacijska začasna odredba
Po določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla.
Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je ugotovil izvedenec) nedvomno predstavlja napako v solidnosti gradnje. Zamakanje lahko prizadene stene, ki so bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe. Zaradi napake v solidnosti gradnje je tudi rok za vložitev tožbe daljši, desetletni, in je bil spoštovan.
Sodišče je toženi stranki naložilo odpraviti napake v 15 dneh. Prva tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da navedenih del ne more izvršiti v tako kratkem roku. Po drugem odstavku 313. člena ZPP lahko sodišče za izpolnitev nedenarne dajatve določi daljši rok od splošnega 15 dnevnega roka. Ne glede na dolgotrajnost postopka, v katerem sta toženi stranki nasprotovali utemeljenosti tožbe tožeče stranke, je predlog prve tožene stranke za določitev daljšega roka utemeljen. Iz ugotovitev v sodbi o tem, kakšen je obseg del, ki jih je dolžna opraviti tožena stranka, da bo izpolnila obveznosti, izhaja, da ni realno pričakovati, da bi to storila v 15 dneh. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok dveh mesecev. To je tudi rok, ki ga zakon, ki ureja jamčevanje za napake v podobnem primeru kot je obravnavani, določa kot najdaljši rok za odpravo napak (drugi odstavek 25. člena ZVKSES).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00027154
ZPP člen 82, 143, 143/3, 143/4. SZ-1 člen 26, 26/4.
vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - nasprotni udeleženci - etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - postavitev začasnega zastopnika - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - dejansko prebivališče - neznano bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - plačilo predujma
Z novelo ZPP-E spremenjeni 143. člen nalaga sodišču lastno raziskovalno aktivnost v primeru, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, na naslovu, na katerega naj bi se opravila vročitev, neznan. V skladu s prehodnimi določbami ZPP-E se spremenjena določba 143. člena uporablja tudi za postopek, začet pred začetkom uporabe tega zakona, torej v skladu s 37. členom ZNP, od dne 14. 9. 2017 tudi v obravnavanem postopku.
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - dokazno breme - navodila osebnega zdravnika - odločba imenovanega zdravnika
ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 110. člena kot razlog za izredno odpoved določa, med drugim, ravnanje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. V konkretnem primeru je tožnica sicer ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, ki je odločal o bolniškem staležu, vendar pa, ker je bilo njeno ravnanje v skladu z navodili osebne zdravnice, ni mogoče šteti, da navodil zdravnika ni spoštovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026985
OZ člen 10, 147, 147/1, 171, 171/1, 174. ZZZDR člen 44. ZPP člen 8, 350, 350/2.
padec na mokrih in spolzkih tleh - povprečna skrbnost - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - odškodnina za tujo pomoč - običajna pomoč zakonca - pravilna dokazna ocena - nastanek škodnega dogodka - verodostojnost izpovedbe stranke
Načelo prepovedi povzročanja škode implicira tudi zahtevo, da je vsak posameznik povprečno skrben tudi pri preprečevanju lastne škode (10. člen OZ). Od povprečno skrbnega posameznika pa se lahko pričakuje, da gleda, kod hodi oziroma da stopi tja, koder je pogledal.
ničnost - ničnost pogodbe - ničnostni razlogi - prevara - goljufiv namen - domneva dobre vere - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi je za odločitev o primarnem zahtevku ključna ugotovitev, ali je toženec vedel, da ni lastnik, pa je to zamolčal in s tem prevaral tožečo stranko. Zahtevan je goljufivi namen, to je, da je vedel, in ne (samo) stopnja malomarnosti, to je, da bi moral ali mogel vedeti, da ob prodaji ni bil lastnik. Kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, sodišče ni ugotovilo nobene konkretne okoliščine, na podlagi katere bi lahko bilo prepričano, da je ob prodaji v letu 2012 vedel, da ni bil solastnik nepremičnine. V odsotnosti konkretnih okoliščin, ki bi dokazovale toženčevo vedenje, utemeljitev odločitve (zgolj) na splošnih izkustvenih pravilih ne zadostuje in bi sodišče prve stopnje moralo sklepati po dokaznem bremenu strank.
Prodaja tuje nepremičnine v odsotnosti goljufivega namena ne nasprotuje morali in pogodba iz tega razloga ni nična, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZVEtL-1 člen 58. ZVEtL člen 3, 4, 9, 17. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 42.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - predmet pogodbe - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - solastnina - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu - pravni naslov - sporna dejstva - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - inšpekcijska odločba
Sodišče v postopku po ZVEtL o spornih vprašanjih odloča v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami oz. v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno, udeleženci pa imajo možnost, da spore v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih in posameznih delih stavbe, če s končno odločitvijo po ZVEtL niso zadovoljni, rešujejo v kasnejši pravdi.
Odsotnost gradbenega oz. uporabnega dovoljenja za stavbo ne predstavlja ovire za vzpostavitev etažne lastnine v postopku po ZVEtL.
odškodninski zahtevek - AO plus zavarovanje - pravno priznana škoda - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe - nepremoženjska škoda zaradi strahu - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poškodbe hrbtenice - posttravmatska stresna motnja - odmera denarne odškodnine
Pri tožniku se je po škodnem dogodku pojavila tudi posttravmatska stresna motnja. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je stresna motnja nastala kot posledica skupka vzrokov, med katerimi je tudi udarec v glavo in posledične telesne bolečine glave, zato je tudi zanjo podano zavarovalno kritje. Vendar pa je toženki pripisalo le polovični delež, saj gre preostali del na račun neprimerne bolnišnične obravnave, poškodb mehkih obhrbteničnih tkiv, pa tudi na račun strahu ob in po nesreči, za kar ni podanega zavarovalnega kritja in ne odgovornosti toženke. Pritožbeno sodišče argumentaciji prvega sodišča v tem delu ne more v celoti slediti in pritrjuje navedbam iz toženkinega odgovora na pritožbo, da postravmatska stresna motnja sodi v okvir motenj psihičnega zdravja, ki nimajo zavarovalnega kritja v zavarovalni pogodbi. Ne akutna stresna reakcija in ne posttravmatska stresna motnja nista telesni poškodbi.
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/5. OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZSReg člen 8, 8/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok
Sodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka.
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven učinek in da je zato vpis v sodni register (zgolj) deklaratoren.
Za zastaranje zahtevka iz petega odstavka 502. člen ZGD-1 velja splošni (petletni) zastaralni rok (346. člen OZ).
nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - hospitalizacija
Duševna motnja pri nasprotnem udeležencu je huda in se ponavlja, zaradi nje je bil že večkrat sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve in ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Izpolnjen je tudi pogoj hujšega ogrožanja svojega življenja in zdravja. Ne gre le za "nenavadno" vedenje in ravnanje, ki ga sosedje niso pripravljeni sprejeti. Iz podatkov, na katerih temelji izvedensko mnenje, izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2019 trikrat hospitaliziran, in sicer v januarju za tri dni, deset dni kasneje za dober mesec dni ter poldrugi mesec kasneje za tri mesece (tedaj po tednu dni prostovoljno). Izpovedbe sosedov, zaslišanih v postopku, ter poročila policije in zdravnikov, povzeta v izpodbijanem sklepu, potrjujejo izvedenčevo mnenje, da opustitev jemanja predpisanih zdravil privede do poslabšanja bolezni in da je v teh poslabšanjih pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.