KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00027014
ZP-1 člen 202.d, 202.d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - prekluzivni materialni rok
V skladu z drugim odstavkom 202.d člena Zakona o prekrških lahko storilec prekrška v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je izdalo ta sklep, vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeni rok iz drugega odstavka 202.d člena ZP-1 ni procesni prekluzivni rok, ampak je materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, torej paricijski rok prekluzivne narave. Zaradi navedenega v primeru zamude takšnega roka, ni mogoče uporabiti določila o vrnitvi v prejšnje stanje, skladno z 89. členom Zakona o kazenskem postopku, ampak je v zvezi z zamudo potrebno presojati zgolj dejanske okoliščine, ali je do zamude prišlo zaradi okoliščin, ki so na strani storilca ali ne.
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-1. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2, 318, 318/1, 318/1-2. ZGD-1 člen 515, 515/1-9.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nasprotje interesov
Tožnik kot fizična oseba toži toženo stranko enoosebno družbo, v kateri je hkrati edini družbenik in edini zakoniti zastopnik. V takem sporu toženo družbo praviloma zastopa poslovodja. Ker pa je tožnik "formalni" poslovodja družbe, čeprav to zanika, je ne more zastopati v sporu. Tedaj izjemoma v skladu z 9. alinejo 505. člena ZGD-1 o zastopanju družbe v sodnem postopku proti poslovodji odločajo družbeniki. Vendar je edini "formalni" družbenik tožene stranke prav tako tožnik. Zato je v stalni koliziji interesov s toženo stranko. Tožnik ni predlagal kolizijskega zastopnika in sodišče prve stopnje ga ni postavilo. Vendar četudi bi ga in ta iz kakršnegakoli razloga ne bi odgovoril na tožbo, sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker bi lahko prihajalo do izsiljevanj, špekulacij ter dogovarjanj med osebami, udeleženimi v postopku. V sodnem postopku mora imeti zastopnik resen interes zastopati stranko. Zgolj navidezen interes bi pomenil zlorabo pravice do izjave. Zato je praviloma v našem pravu šteti za nedopustno zamudno sodbo v primeru ničnosti zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00027259
SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 41, 41/1.
zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - identiteta med tožbenim zahtevkom in izrekom sodne odločbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - extra petitum - ultra petitum - oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe
Pri ugotavljanju, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, se primerjata tožbeni zahtevek in izrek sodbe, ne pa razlogi. Izrek obsodilnega dela sodbe sodišča prve stopnje ni dobesedni prepis tožbenega zahtevka, pa vendar sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in obsodilnim delom izreka sodbe.
odškodninski zahtevek - AO plus zavarovanje - pravno priznana škoda - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe - nepremoženjska škoda zaradi strahu - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poškodbe hrbtenice - posttravmatska stresna motnja - odmera denarne odškodnine
Pri tožniku se je po škodnem dogodku pojavila tudi posttravmatska stresna motnja. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je stresna motnja nastala kot posledica skupka vzrokov, med katerimi je tudi udarec v glavo in posledične telesne bolečine glave, zato je tudi zanjo podano zavarovalno kritje. Vendar pa je toženki pripisalo le polovični delež, saj gre preostali del na račun neprimerne bolnišnične obravnave, poškodb mehkih obhrbteničnih tkiv, pa tudi na račun strahu ob in po nesreči, za kar ni podanega zavarovalnega kritja in ne odgovornosti toženke. Pritožbeno sodišče argumentaciji prvega sodišča v tem delu ne more v celoti slediti in pritrjuje navedbam iz toženkinega odgovora na pritožbo, da postravmatska stresna motnja sodi v okvir motenj psihičnega zdravja, ki nimajo zavarovalnega kritja v zavarovalni pogodbi. Ne akutna stresna reakcija in ne posttravmatska stresna motnja nista telesni poškodbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor
S tem, ko je toženka že spornega dne, preden se je iztekel rok za podajo zagovora, izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo naslednjega dne vročala, zagovora tožniku skladno z zakonskimi zahtevami ni omogočila.
odvetniški stroški - nagrada za delo odvetnika - nagrada za zastopanje več oseb - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povišanje količnika
Pritožba pravilno poudarja, da se v skladu s Tar. št. 1200 za to zadevo relevantnega ZOdvT nagrada odvetnika zaradi zastopanja več oseb poveča le za postopek (oziroma za posel), ne pa tudi za posamezna opravila ali na splošno. Zato je sodišče prve stopnje to povišanje napačno upoštevalo tudi v zvezi z nagrado za zastopanje na naroku oziroma materialnimi stroški.
Zmotno je pritožbeno sklicevanje na omejitev iz 3. točke Tar. št. 1200 v zvezi z nagrado za postopek z revizijo (izrednimi pravnimi sredstvi), za katero količnik znaša 2,0 (češ da že nagrada za omenjeni postopek po Tar. št. 3300 določa/dosega količnik 2,0). Prej omenjena določba namreč ne govori, da vsota (osnovnega) količnika in vseh povišanj ne sme prekoračiti količnika 2,0, ampak da tega ne sme presegati „le“ vsota vseh povišanj (torej brez upoštevanja (osnovnega) količnika). Zato je za presojo upravičenosti povišanja nagrade zaradi zastopanja več oseb okoliščina, koliko znaša (osnovni) količnik za določen postopek, nebistvena.
DEDNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027156
ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/2, 123.
dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastnina
Tožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin.
Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti povezava med kasnejšim dedičem in zapustnikom brez upoštevanja vmesne lastninske pravice države, ampak ima dedič pravico, da z dediščinsko tožbo od države zahteva izročitev zapuščine. Ob povedanem je neutemeljena pritožbena navedba, da sta bila sklepa o dedovanju, s katerima je zapuščina prešla na toženko, nezakonita in ju ni mogoče upoštevati. Res je sklep o dedovanju deklaratorne narave, vendar je, ko postane pravnomočen, pravno zavezujoč. Dekleratornost sklepa pomeni le, da ima kasnejši dedič možnost svoje pravice uveljavljati v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da instituta pridobitve zapuščine brez dedičev s strani države ni mogoče enačiti z razlastitvijo (odvzemom lastninske pravice v javno korist po 69. členom Ustave RS).
Tožnik od toženke pravilno zahteva vrnitev oziroma izročitev zapuščine (izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev v posest), vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da pri treh parcelah, na katerih poteka javna cesta, njegov zahtevek ni utemeljen na podlagi 2. točke 3. člena ZCest-1, ki določa, da so ceste javno dobro, so izven pravnega prometa in na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027201
KZ RS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-4, 46/2-7. KZ SFRJ člen 7, 23. ZKP člen 344.a, 244.a/2, 244.a/2-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje umora - umor zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - nedovoljeni dokazi - zaslišanje v tujini - zaslišanje obdolženca pred tujim državnim organom - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - neposredno izvajanje dokazov - zaslišanje preko videokonference - bistvene kršitve določb zkp - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju
V primeru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ RS, torej v primeru umora zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja mora namreč to, drugo kaznivo dejanje, storilec že izvršiti in šele nato storiti "še" kaznivo dejanje umora, kot je to sicer opisano tako v komentarju k 46. členu v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnem KZ SRS (GV Ljubljana 1981), kjer je v komentarju dr. Mitje Deisingerja povsem določno zapisano, da mora v primerih umora zaradi prikritje drugega kaznivega dejanja, to drugo kaznivo dejanje storilec že storiti, nato pa šele storiti kaznivo dejanje umora.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ustanovitev nove gospodarske družbe - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - verjeten obstoj terjatve
Iz pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo izhaja, da zakonca z njo nista urejala svojega premoženjskopravnega režima, ampak sta z njo ustanovila gospodarsko družbo. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki s sklenitvijo te pogodbe postali imetnici vsaka svojega poslovnega deleža in s tem izključili uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju.
odgovornost za izterljivost - odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve s pogodbo - plačilo terjatve - izterjava terjatve dolžnika
Določbo 6. člena aneksa, da tožeča stranka kot prevzemnik zaračuna toženi stranki kot odstopniku nadomestilo za svoje storitve za gospodarjenje in izterjavo terjatev od vrednosti odstopljenih terjatev, in sicer 20 % pri prejemu plačila terjatev z izterjavo po sodni poti, je treba upoštevati skozi prizmo instituta odgovornosti za izterljivost iz 424. člena OZ, v katerem je - poleg že navedenega - izrecno določeno tudi, da se za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni mogoče dogovoriti (drugi odstavek 424. člena OZ). V obravnavanem postopku sodne izterjave zoper odstopnika (toženo stranko), v katerem je nesporno, da prevzemnik (tj. tožeča stranka) terjatve ni poskušal sodno izterjati od dolžnika (O. d. o. o.), toženi stranki ni dopustno naložiti plačila storitev za gospodarjenje in izterjavo terjatev v višini 20 % od vrednosti odstopljenih terjatev.
nagrada in stroški sodnega tolmača - odmera nagrade - stroški prevoda - število znakov prevoda
V skladu s prvim odstavkom 49. člena v času izdaje sklepa veljavnega Pravilnika o sodnih tolmačih pripada tolmaču za eno stran pisne izdelave prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik 37,00 EUR, pri čemer ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov. Pritožbeno sodišče pritrjuje tolmački, da je potrebno ne glede na število tipkanih strani pri določanju nagrade tolmaču upoštevati znake izdelanega prevoda brez presledkov. Dejansko število strani prevoda (36) namreč ni enako matematičnemu izračunu prevajalskih strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00028505
OZ člen 15, 35, 82, 82/2, 91, 116, 116/1. ZPP člen 286, 286/3, 337.
podjemna pogodba - pogodbena odškodninska obveznost - igranje košarke - prestop športnika v drug klub - registracija športnikov - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pravočasnost predloženih dokazov - pravočasnost predložitve listin - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - nedopustne pritožbene novote - razmerje z mednarodnim elementom - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - prenehanje pogodbe - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - razdor pogodbe - pogodbena kazen
Tožena stranka je glede na priporočila v zvezi s tožnikom in njegove takratne uspehe lahko realno pričakovala, da bo uspela s predlogom za njegovo registracijo pri KZS in bo tožnik za njo (uspešno) zaigral, zato je pričela s pogovori za njegov prestop. V teh pogovorih je takrat še mladoletnega tožnika zastopal kot zakoniti zastopnik njegov oče, pa tudi agent, ki je profesionalni zastopnik košarkarjev. Zato se tožnik neuspešno sklicuje na svojo neizkušenost in kršitev temeljnih načel obligacijskega prava. Določila 91. člena OZ pa v tem primeru ne pridejo v poštev, ker ni šlo za nično pogodbo zaradi nemogočega predmeta pogodbe (35. člen OZ). Predmet pogodbe namreč ni bil nemogoč, saj bi košarkarski igralec, ki bi bil registriran pri KZS, pogodbena določila lahko izpolnjeval. Da tožena stranka v kasnejših letih ni več podala vloge za registracijo tožnika, za razsojo ni relevantno, ker je pogodba prenehala po samem zakonu že, ko je KZS zavrgla vlogo tožene stranke za registracijo tožnika. Ker tožnik ni bil registriran pri KZS, ni mogel tekmovati za toženo stranko, kar pomeni, da ni mogel izpolniti svoje bistvene pogodbene zaveze. Poimenovanje v pogodbi dogovorjenega plačila kot štipendija navedenega ne spremeni. Smisel pogodbe je bil v plačilu za igranje košarke, ne pa za izobraževanje tožnika.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku priznati stroške sestave predpravdnega zahtevka. Iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, na katerega se sklicuje pritožba, sicer res izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu, saj se v nasprotnem primeru tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Ker pa ta določba na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv ne velja za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, torej tudi ne za konkretni postopek, predhodni postopek ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem zahtevku. To pa pomeni, da strošek sestave predhodnega zahtevka ni potreben strošek za to pravdo in ga sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo.
odločitev o stroških postopka - zamudna sodba - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - enotna sodna praksa - enakost pred zakonom
Zgolj pripoznava kot posebna vrsta procesnega razpolaganja tožene stranke (ki ima za posledico izdajo sodbe na podlagi pripoznave) privede do tega, da v pravdi formalno neuspešnemu tožencu ni treba povrniti nasprotnikovih stroškov, temveč jih dobi sam povrnjene.
Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in na drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, za vlaganje večjega števila vlog preko spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik. Za vloge v elektronski obliki torej ne velja zahteva po lastnoročnem podpisu vlagatelja. Stranka tako lahko pritožbo vloži preko portala e-sodstvo v postopku e-izvršba v primeru, če ima status samostojnega kvalificiranega uporabnika. Ker za kvalificirane uporabnike velja, da se morajo pri uporabi informacijskega sistema e-sodstvo izkazati z vnosom uporabniškega imena in gesla ter z uporabo kvalificiranega potrdila, je treba šteti, da je takšna vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
stečajni postopek - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - pravica do pritožbe - procesna legitimacija
Pritožnik ni upnik, zato nima pravice vložiti pritožbo proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe; smiselno enako velja tudi za ugovor iz četrtega odstavka 53. člena ZFPPIPP.
plačilo prispevka v rezervni sklad - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - vplačila v rezervni sklad
Oba načrta predvidenih del vsebujeta obe sestavini, ki ju za načrt vzdrževanja predvideva zakon: predviden načrt opravljenih del (obnova fasadnega ovoja, sanacija nepohodne strehe s hidroizolacija in toplotno izolacijo) in predvideni način zagotavljanja denarnih sredstev za izvedbo načrtovanih del (nepovratna sredstva, vplačila iz rezervnega sklada, neposredna plačila etažnih lastnikov). Ker sta torej oba načrta vzdrževanja vsebovala oba zakonsko zahtevana elementa, je bilo o njiju dopustno glasovati in je zbor etažnih lastnikov na podlagi ustrezne večine sprejel zakonit sklep o dvigu vplačil v rezervni sklad v skladu z določbo 41. člena SZ-1.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00027532
ZDZdr člen 1, 1/3, 46, 46/2, 62, 62/4. ZPacP člen 37.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave - privolitev v zdravljenje - ustavitev postopka
Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.
taksna oprostitev - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - prevzem dolga
Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - identifikacija pošiljatelja sporočil - aplikacija Messenger
Četudi ni mogoče objektivno preveriti pošiljatelja sporočila prek aplikacije Messenger, poslanega zasebnemu tožilcu dne 31. 7. 2017, ob dejstvih, da je bilo navedeno sporočilo poslano zgolj en dan pred spornima sporočiloma poslanima z mobilnega telefona, da gre za vsebinsko sorodne žaljivke, da je A. A. potrdila, da gre za besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec ter da je bil obdolženi tisti, ki je imel subjektivno agendo oziroma motiv za nadlegovanje zasebnega tožilca, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je pošiljatelj tega sporočila prav tako obdolženi.