stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - tožba na ugotovitev neobstoja služnosti - razlaga spornih določil pogodbe
Sodišče druge stopnje še dodaja, da tako sodna praksa kot teorija, poleg v zakonu izrecno opredeljene tožbe na ugotovitev služnostne pravice, poznata in priznavata tudi tožbo na ugotovitev neobstoja služnosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - sklep o prodaji - osebna služnost
Ne nepremičnini, katera prodaja se je začela z izpodbijanim sklepom, je vknjižena služnost stanovanja v korist A. A. Prodaja nepremičnine na to služnost ne vpliva, kar izhaja tudi iz določil 342. člena ZFPPIPP.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00027532
ZDZdr člen 1, 1/3, 46, 46/2, 62, 62/4. ZPacP člen 37.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave - privolitev v zdravljenje - ustavitev postopka
Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.
nedostojno vedenje na javnem kraju - uradna oseba - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - tolerančni prag
Iz zapisanega, kar smiselno izpostavlja tudi pritožba, ni jasno, ali sodišče svojo odločitev o ustavitvi postopka gradi na nedokazanosti storilcu očitanega prekrška, oziroma tako izrečene besede, za katere istočasno (točka 23) šteje, da pa so bile žaljive in tudi izrečene, ni storil očitanega prekrška kar obrazloži s pričakovanjem o večjem pragu tolerance uradnih oseb. Ker so tako zapisani razlogi nejasni in nasprotujoči, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z 8. točko prvega odstavka člena 155 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti v tem obsegu zadevo prvemu sodišču v novo odločitev.
Višje sodišče soglaša s pritožbo, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da se za ugotavljanje višine škode v konkretni situaciji uporablja 25. člen Splošnih pogojev. Pri dodatnih zavarovalnih kritjih (D - kritja, 3. člen Splošnih pogojev) je uporaba navedene določbe izključena, saj v teh primerih Splošni pogoji določajo, da se stroški, ki nastanejo zaradi razbitja ali poškodovanja v vozilo vgrajenega stekla in zunanjih svetlobnih teles in vzvratnih ogledal, povrnejo na podlagi računa popravila.
Če bi tožena stranka pri sklepanju zavarovanja za dodatna kritja (kot je v tej zadevi) škodo želela obračunavati na način, kot ga zatrjuje, bi to morala zapisati v zavarovalno polico ali Splošne pogoje, česar pa ni storila.
Takšen opis torej obdolžencu očita, da je s tem, ko naj bi prenesel besede D. V., ki jih naj bi le-ta izgovoril v proizvodnji (večkrat) o nakupu vozička za otroka zasebnega tožilca in v delu, ko naj bi s strani zasebnega tožilca prišlo do zlorabe kreditne kartice podjetja v zasebne namene, insinuiral, da je zasebni tožilec tisti, ki je kreditno kartico podjetja tudi zlorabljal v zasebne namene. Torej gre za očitek nekega dogodka oziroma določenega objektivnega in subjektivnega stanja, oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko s strani obdolženca dokazuje, zato ima pritožba prav, da so tudi takšni očitki lahko predmet zasebne tožbe, saj gre za trditve, s katerimi se namiguje na določena dejstva in na namerno in zavestno izkrivljanje oziroma prikrivanje pomembnih dejstev, s čemer sta lahko po vsebini prizadeta tudi čast in dobro ime tistega, ki zasebno tožbo vlaga.
zahtevek na zvišanje preživnine - odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev
Ob tem sodišče druge stopnje izpostavlja, da povprečna mesečna poraba mladoletnega otroka ni matematični izračun in da gre pri tej oceni predvsem za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kot to nenazadnje povzema pritožba sama.
podizvajalska pogodba - dodatna dela - odstop od pogodbe - zastopanje - učinek odstopne izjave - veljavnost odstopne izjave
Oseba, ki je bila po pogodbi izrecno pooblaščena za zastopanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo pogodbe, je o odstopu od pogodbe, ki ga je poslala nasprotni pogodbeni stranki, obvestila upravo svoje družbe, tj. njenega zakonitega zastopnika takoj po odposlanem odstopu. Na zakonitem zastopniku tožeče stranke je bilo, da bi v primeru, če se z odstopom ni strinjal, o tem takoj obvestil toženo stranko, ne pa da je v nadaljnji fazi celo prišlo do pogajanj, v katerih je prišlo do prenosa pogodbe na strani druge pogodbene stranke.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj - izvršitveno dejanje - enkratno ravnanje - nezavest - nezavestno stanje
Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS zakonski opis kaznivega dejanja nasilništva, ki pri naštevanju izvršitvenih ravnanj uporablja nedovršne glagole, ne predpostavlja, da je mogoče zakonski znak uresničiti izključno s ponavljajočimi se ravnanji, saj raba tovrstnih glagolov ne izključuje kaznivosti "zgolj" enkratnega ravnanja, ki glede na intenziteto in okoliščine pomeni spravljanje v podrejen položaj.
Nedvomno je tudi nezavestna oseba lahko v podrejenem položaju, saj se oseba, ki ob izvajanju fizičnega nasilja nanjo izgubi zavest, ne more niti umakniti niti zaščititi niti braniti in je torej v povsem brezizhodnem položaju nasproti tistih, ki nad njo izvajajo nasilje, zaradi česar je v takšnem ravnanju obtožencev prepoznati še dodatno zavržnost.
Z izjemo plačila 3.500,00 EUR preostanek prvotnega tožbenega zahtevka s strani sodišča ni bil obravnavan, saj tožba pred obema delnima umikoma še ni bila vročena toženi stranki. V takšni situaciji se zato stroški do umika odmerijo po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP, od dela zahtevka, ki pa je bil predmet obravnavanja, pa se nato odmerijo po uspehu, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - fikcija vročitve - način vročanja, če ima stranka več pooblaščencev
Obvestilo je bilo v hišnem predalčniku puščeno 15. 4. 2019 (list. št. 48), zato se je petnajstdnevni rok za dvig pisanja iztekel 30. 4. 2019. To pomeni, da se je osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog iztekel 8. 5. 2019.
ugovor zastaranja - objektivni in subjektivni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - nastanek in višina škode - prodajna pogodba - določitev cene
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 260, 260/1.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - napaka poštnega delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - podredni zahtevek - ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana)
Zamuda pri oddaji pošiljke tožnice zaradi ravnanja poštnega uslužbenca je opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker stranka napake pošte pri pošiljanju njenih pošiljk ne more uveljavljati kot pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, ji je zato treba dovoliti vrnitev prejšnje stanje.
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče ločeno obravnavati začasni odredbi za zavarovanje primarnih in podrednih tožbenih zahtevkov in v zvezi s tem odločati ločeno tako o obstoju verjetnosti terjatev po primarnih tožbenih zahtevkih kot o obstoju verjetnosti terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih. Ničnost in izpodbojnost se med seboj izključujeta. Zato je obstoj verjetnosti terjatve po paulijanski tožbi mogoče ugotavljati šele, ko niti s stopnjo verjetnosti ni izkazan tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti. Ker je sodišče že ugotovilo, da verjetno obstaja terjatev tožeče stranke po primarnih tožbenih zahtevkih, je zato pravilno zaključilo, da to izključuje verjetnost obstoja terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028269
KZ-1 člen 159, 159/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Četudi v abstraktnem opisu dejanja ni izrecno navedeno, da je bilo obravnavano dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe, so glede na to, da iz opisa jasno izhaja, da je obdolženi s tem, ko je komandirju, torej oškodovančevemu nadrejenemu, trdil inkriminirane besede glede oškodovanca kot policista v zvezi z njegovimi postopanjem v službi, dejansko izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je obdolženi inkriminirane trditve glede oškodovanca izrekel v posledici oškodovančevega domnevnega nekorektnega postopanja v službi oziroma vsesplošnega nezadovoljstva z delom policistov, le dejanja ni pravilno pravno opredelilo.
taksna oprostitev - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - prevzem dolga
Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/879, 79/1, 79/1-1, 84, 84/2. ZPP člen 154, 154/1. ZOdv člen 20, 20/2.
pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - nadaljnji izvršilni stroški - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški rubeža - presoja vseh okoliščin - potrebni stroški izvršbe - uporaba odvetniške tarife - kriterij uspeha v postopku - uporaba specialne določbe - predmeti izvzeti iz izvršbe
Drugi odstavek 84. člena ZIZ glede obsega rubeža določa, da se zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže vnovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb. Tudi 76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, dodatno predpisuje, da se rubež takih stvari opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni presojalo okoliščin opravljenega rubeža, izhajajočih iz rubežnega in cenilnega zapisnika, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je v nadaljevanju eventualno zmotno uporabilo materialno pravo.
Prvostopno sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožeči stranki ni plačala nobenega obroka najemnine in da je tožeča stranka toženo stranko pred odpovedjo najemne pogodbe predhodno opozorila na kršitev najemne pogodbe ter jo pri tem tudi opozorila, da bo dolžna izprazniti najeto stanovanjsko hišo, v kolikor ne bo poravnala najemnine (priloga A2 in priloga A3). Ker tožena stranka najemnine ni plačevala in tega tudi ni storila po opozorilu je prvostopno sodišče pravilno odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - identifikacija pošiljatelja sporočil - aplikacija Messenger
Četudi ni mogoče objektivno preveriti pošiljatelja sporočila prek aplikacije Messenger, poslanega zasebnemu tožilcu dne 31. 7. 2017, ob dejstvih, da je bilo navedeno sporočilo poslano zgolj en dan pred spornima sporočiloma poslanima z mobilnega telefona, da gre za vsebinsko sorodne žaljivke, da je A. A. potrdila, da gre za besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec ter da je bil obdolženi tisti, ki je imel subjektivno agendo oziroma motiv za nadlegovanje zasebnega tožilca, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je pošiljatelj tega sporočila prav tako obdolženi.