podizvajalska pogodba - dodatna dela - odstop od pogodbe - zastopanje - učinek odstopne izjave - veljavnost odstopne izjave
Oseba, ki je bila po pogodbi izrecno pooblaščena za zastopanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo pogodbe, je o odstopu od pogodbe, ki ga je poslala nasprotni pogodbeni stranki, obvestila upravo svoje družbe, tj. njenega zakonitega zastopnika takoj po odposlanem odstopu. Na zakonitem zastopniku tožeče stranke je bilo, da bi v primeru, če se z odstopom ni strinjal, o tem takoj obvestil toženo stranko, ne pa da je v nadaljnji fazi celo prišlo do pogajanj, v katerih je prišlo do prenosa pogodbe na strani druge pogodbene stranke.
gradbena pogodba - aneks k pogodbi - pisna oblika pogodbe - nov izvedenec - naknadni ustni dogovor - dodatna dela - klavzula ključ v roke - neutemeljen pobotni ugovor - pogodbena kazen zaradi zamude - rok za odpravo napak
Res je, da sta se pravdni oziroma pogodbeni stranki z gradbeno pogodbo dogovorili, da bosta v primeru dodatnih del ali spremembe dogovorjenih del sklenili (pisni) aneks k tej pogodbi, kot to izpostavlja pritožba, ki pa ob tem spregleda pritožbeno nesporno dejstvo, da je pisna oblika gradbene pogodbe in posledično tudi vse njene spremembe ali dopolnitve prepisana zgolj v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem), kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Prav tako iz gradbene pogodbe ne izhaja, da sta pogodbeni (pravdni) stranki posebno obliko za dodatna dela dogovorili kot pogoj za veljavnost aneksa, zato je sklicevanje toženca na določbo drugega odstavka 55. člena OZ neutemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028269
KZ-1 člen 159, 159/1, 168, 168/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Četudi v abstraktnem opisu dejanja ni izrecno navedeno, da je bilo obravnavano dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe, so glede na to, da iz opisa jasno izhaja, da je obdolženi s tem, ko je komandirju, torej oškodovančevemu nadrejenemu, trdil inkriminirane besede glede oškodovanca kot policista v zvezi z njegovimi postopanjem v službi, dejansko izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je obdolženi inkriminirane trditve glede oškodovanca izrekel v posledici oškodovančevega domnevnega nekorektnega postopanja v službi oziroma vsesplošnega nezadovoljstva z delom policistov, le dejanja ni pravilno pravno opredelilo.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - namen kaznovanja
Ker je bila obtoženka v preteklosti že pravnomočno obsojena in ji je bila tedaj izrečena kazen zapora, ki se je izvršila z delom v splošno korist ter je obtoženka manj kot dve leti po izvršitvi ponovno izvršila kaznivo dejanje, v tem času pa ni napravila ničesar, da bi si uredila življenje in zase ter za sina poiskala primerno bivališče, obtoženka ni upravičila zaupanja sodišča, da bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri njej dosežen namen kaznovanja.
Z izjemo plačila 3.500,00 EUR preostanek prvotnega tožbenega zahtevka s strani sodišča ni bil obravnavan, saj tožba pred obema delnima umikoma še ni bila vročena toženi stranki. V takšni situaciji se zato stroški do umika odmerijo po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP, od dela zahtevka, ki pa je bil predmet obravnavanja, pa se nato odmerijo po uspehu, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
Prvostopno sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožeči stranki ni plačala nobenega obroka najemnine in da je tožeča stranka toženo stranko pred odpovedjo najemne pogodbe predhodno opozorila na kršitev najemne pogodbe ter jo pri tem tudi opozorila, da bo dolžna izprazniti najeto stanovanjsko hišo, v kolikor ne bo poravnala najemnine (priloga A2 in priloga A3). Ker tožena stranka najemnine ni plačevala in tega tudi ni storila po opozorilu je prvostopno sodišče pravilno odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
Takšen opis torej obdolžencu očita, da je s tem, ko naj bi prenesel besede D. V., ki jih naj bi le-ta izgovoril v proizvodnji (večkrat) o nakupu vozička za otroka zasebnega tožilca in v delu, ko naj bi s strani zasebnega tožilca prišlo do zlorabe kreditne kartice podjetja v zasebne namene, insinuiral, da je zasebni tožilec tisti, ki je kreditno kartico podjetja tudi zlorabljal v zasebne namene. Torej gre za očitek nekega dogodka oziroma določenega objektivnega in subjektivnega stanja, oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko s strani obdolženca dokazuje, zato ima pritožba prav, da so tudi takšni očitki lahko predmet zasebne tožbe, saj gre za trditve, s katerimi se namiguje na določena dejstva in na namerno in zavestno izkrivljanje oziroma prikrivanje pomembnih dejstev, s čemer sta lahko po vsebini prizadeta tudi čast in dobro ime tistega, ki zasebno tožbo vlaga.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - fikcija vročitve - način vročanja, če ima stranka več pooblaščencev
Obvestilo je bilo v hišnem predalčniku puščeno 15. 4. 2019 (list. št. 48), zato se je petnajstdnevni rok za dvig pisanja iztekel 30. 4. 2019. To pomeni, da se je osemdnevni rok za ugovor zoper plačilni nalog iztekel 8. 5. 2019.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari
Pravilno je upoštevalo 2. člen Nove Luganske konvencije (v nadaljevanju Konvencija), ki govori o tem, da se pristojnost na splošno določa po stalnem prebivališču tožene stranke. Glede na določbe Konvencije, torej ni bistveno državljanstvo tožene stranke, dejstvo, ali ima delovno ali turistično vizo, ampak zgolj njeno stalno prebivališče. Določbe Konvencije so jasne. Osebe s stalnim prebivališčem v državi, ki jo veže ta konvencija, ne glede na njihovo državljanstvo, so tožene pred sodišči te države.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00027532
ZDZdr člen 1, 1/3, 46, 46/2, 62, 62/4. ZPacP člen 37.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave - privolitev v zdravljenje - ustavitev postopka
Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.
taksna oprostitev - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - prevzem dolga
Drugih obremenitev, denimo obveznosti do Podjetniškega sklada, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj dolžnik razen posplošene navedbe, da ni sam kriv za nastali dolg, ni navedel in izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih je njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji, kot v okviru ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov zahteva tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Iz dolžnikovih navedb je sicer razvidno, da je dolg podjetja do Podjetniškega sklada prevzel kot porok, vendar je opisani prevzem obveznosti za drugega, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost, odraz dolžnikove svobodne volje in kot tak ne more biti upoštevna obremenitev premoženja dolžnika v zvezi z odločitvijo o taksni oprostitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok
Skladno z 232. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. V prvem odstavku 233. člena POZZ pa je izrecno določeno, da osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - pritožbena novota
Pritožbena trditev, da je bilo v zakonitem pritožbenem roku nakazanih na račun upnika 18.105,86 EUR za poplačilo obveznosti stečajnega dolžnika, predstavlja tako imenovano objektivno pritožbeno novoto.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 236, 236/1, 236/1-1. DZ člen 4, 4/1, 5, 24, 24/1, 24/2.
izločitev dokazov - zaslišanje oškodovanca - privilegirana priča - obstoj zunajzakonske skupnosti - starost oškodovanke - napačen pravni pouk
V okviru presoje, ali gre za privilegirano pričo, je potrebno obstoj zunajzakonske skupnosti presojati po času zaslišanja priče. Ker oškodovanka v času zaslišanja pred preiskovalno sodnico še ni bila stara 15 let, že zaradi zakonskega zadržka med obdolženim in oškodovanko zunajzakonska skupnost v tem obdobju ni mogla obstajati.
Kroga oseb, ki so po določbi 236. člena ZKP oproščene dolžnosti pričanja, ni dopustno širiti na druge osebe, četudi so si v zelo tesnem odnosu z obdolženim.
ugovor zastaranja - objektivni in subjektivni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - nastanek in višina škode - prodajna pogodba - določitev cene
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka je torej odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 260, 260/1.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - napaka poštnega delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - podredni zahtevek - ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana)
Zamuda pri oddaji pošiljke tožnice zaradi ravnanja poštnega uslužbenca je opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker stranka napake pošte pri pošiljanju njenih pošiljk ne more uveljavljati kot pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, ji je zato treba dovoliti vrnitev prejšnje stanje.
Pritožba nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče ločeno obravnavati začasni odredbi za zavarovanje primarnih in podrednih tožbenih zahtevkov in v zvezi s tem odločati ločeno tako o obstoju verjetnosti terjatev po primarnih tožbenih zahtevkih kot o obstoju verjetnosti terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih. Ničnost in izpodbojnost se med seboj izključujeta. Zato je obstoj verjetnosti terjatve po paulijanski tožbi mogoče ugotavljati šele, ko niti s stopnjo verjetnosti ni izkazan tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti. Ker je sodišče že ugotovilo, da verjetno obstaja terjatev tožeče stranke po primarnih tožbenih zahtevkih, je zato pravilno zaključilo, da to izključuje verjetnost obstoja terjatev po podrednih tožbenih zahtevkih.
zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - nasilništvo - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj - izvršitveno dejanje - enkratno ravnanje - nezavest - nezavestno stanje
Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS zakonski opis kaznivega dejanja nasilništva, ki pri naštevanju izvršitvenih ravnanj uporablja nedovršne glagole, ne predpostavlja, da je mogoče zakonski znak uresničiti izključno s ponavljajočimi se ravnanji, saj raba tovrstnih glagolov ne izključuje kaznivosti "zgolj" enkratnega ravnanja, ki glede na intenziteto in okoliščine pomeni spravljanje v podrejen položaj.
Nedvomno je tudi nezavestna oseba lahko v podrejenem položaju, saj se oseba, ki ob izvajanju fizičnega nasilja nanjo izgubi zavest, ne more niti umakniti niti zaščititi niti braniti in je torej v povsem brezizhodnem položaju nasproti tistih, ki nad njo izvajajo nasilje, zaradi česar je v takšnem ravnanju obtožencev prepoznati še dodatno zavržnost.
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - tožba na ugotovitev neobstoja služnosti - razlaga spornih določil pogodbe
Sodišče druge stopnje še dodaja, da tako sodna praksa kot teorija, poleg v zakonu izrecno opredeljene tožbe na ugotovitev služnostne pravice, poznata in priznavata tudi tožbo na ugotovitev neobstoja služnosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - sklep o prodaji - osebna služnost
Ne nepremičnini, katera prodaja se je začela z izpodbijanim sklepom, je vknjižena služnost stanovanja v korist A. A. Prodaja nepremičnine na to služnost ne vpliva, kar izhaja tudi iz določil 342. člena ZFPPIPP.