Upnik mora v postopku zaradi insolventnosti prijaviti tudi vse stroške uveljavljanja terjatev, ki so mu do začetka stečajnega postopka že nastali, pri tem pa ni pomembno, ali je o teh stroških sodišče že odločalo. Taka ureditev je odraz načela koncentracije kot enega temeljnih načel stečajnega postopka; upnik namreč lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezni primer ni določeno drugače (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).
OZ člen 9. ZPP člen 7, 214, 214/1, 286, 337, 339, 339/2-8.
načelo pacta sunt servanda - pritožbene novote
Pogodbeno stranko pogodba (pogodba in aneks) veže in jo je dolžna izpolniti. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem povsem utemeljeno opozorilo na načelo pacta sunt servanda iz 9. člena OZ, ki ga je pri razlagi aneksa pravilno upoštevalo.
izvršba - izvršilni stroški - stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški in nagrada odvetnika - potrebni izvršilni stroški
Višina upniku priznanih stroškov za predlog za izvršbo glede na določbe ZIZ in aktualno Odvetniško tarifo ni omejena s kakšnim absolutnim zneskom niti se je ne določi izključno glede na proporcionalno razmerje z izterjevano glavnico.
Ni mogoče prezreti petega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pri čemer šteje med te tudi stroške oprave poizvedb o dolžnikovem premoženju. Upnik je dolžan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine po določbi 41. člena ZIZ med drugimi podatki navesti tudi sredstvo ali predmet izvršbe, ne pa tudi številke računa dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Stroške poizvedb v višini 30,00 EUR, katere je upniku priznalo sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi (upnik pa je predlagal 50,00 EUR stroškov) ni mogoče naložiti dolžniku, saj ne gre za potrebne stroške za izvršbo. Tudi v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo ne bi navedel točno določene račune dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, bi bil predlog za izvršbo še vedno popoln in bi sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe o teh računih dolžnika v elektronsko dosegljivih evidencah. Zato ne gre za potrebne stroške za izvršbo, katere bi dolžnik moral plačati upniku.
Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Prokurist tožene stranke ni njen zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka, ko naroka na podlagi njegovega opravičila ni preložilo.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Na podlagi prvega in drugega odstavka 108. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) toženka dolguje tožniku odpravnino, in sicer 1/3 osnove za vsako leto dela pri toženki. Osnova za izračun je povprečna mesečna plača, ki jo je tožnik prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
potni stroški - pobotni ugovor - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje z izločitvijo nasprotne tožbe v posebno obravnavanje (tretji odstavek 300. člena ZPP) ni storilo nobene kršitve določb postopka, saj gre za sklep o razločitvi postopkov po 8. točki prvega odstavka 270. člena ZPP, ki se nanaša na vodstvo postopka, zoper takšne sklepe pa po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe.
ZDR-1 člen 34, 37, 83, 83/1, 89, 89/1, 89/1-3, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za kršitve pogodbe o zaposlitvi, ki so lahko temelj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, se ne zahteva, da morajo biti hujše kršitve delovnih obveznosti niti se ne zahteva naklepa v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti huda malomarnost, kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Zoper pisno opozorilo iz prvega odstavka 85. člena ZDR delavec nima samostojnega pravnega varstva, temveč se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Glede na to, da je tožnica ravnala v nasprotju z zahtevo tožene stranke po namenski uporabi promocijskega materiala, je prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica z nenamensko porabo promocijskega materiala, ki je ni znala pojasniti, materialno škodovala toženki. Tožnica je s svojim ravnanjem najmanj opustila dolžno skrbnost, saj ni ravnala, kot se pričakuje od povprečno skrbnega delavca, pri tem pa je toženi stranki povzročila škodo.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - predsodni postopek
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožnik upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. V predmetnem sporu je tožnik uveljavljal denarno terjatev iz naslova delovnega razmerja, za katero velja neposredno sodno varstvo. Poleg tega na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv predhodni postopek ne velja za spore uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Tudi če je tožnik najprej predlagal državnemu odvetništvu, da se sporno razmerje reši na miren način, je bilo tako ravnanje nepotrebno in se torej šteje kot nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP podana le v primeru, ko bi sodnik moral biti izločen že po zakonu (1. do 5. točka prvega odstavka in 1. do 3. točka drugega odstavka 39. člena ZKP) in ne ko bi to šele utegnil biti po sodni odločbi (6. točka prvega odstavka 39. člena ZKP). Kršitve so v 372. členu ZKP izrecno naštete, po vrsti pa se med seboj pomembno razlikujejo, kar vse mora biti iz pritožbene obrazložitve jasno razvidno. Če ni, pritožbeno sodišče preizkusi kršitve kazenskega zakona le tedaj, ko bi bile ugotovljene v obdolženčevo škodo (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), vendar nikoli kot posledico zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. To je namreč samostojni izpodbojni razlog in ne vzrok za katerokoli kršitev kazenskega zakona, ki mora biti zaradi razlike v vrsti izpodbojnega predmeta prav tako samostojno preizkušena.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027185
ASVG paragraf 332. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85a. ZOZP člen 18.
prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - odgovornostna zavarovalnica - omejitev višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se določba 18. člena ZOZP, ki omejuje obseg zahtevkov nosilcev socialnega zavarovanja, v konkretnem primeru ne uporablja. Paragraf 332 avstrijskega ASVG določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je slednji plačila dolžan izvesti (brez kakršnihkoli omejitev). Ker določba 85.a člena Uredbe 883/2004 glede zahtevkov nosilcev socialnih zavarovanj napotuje na uporabo nacionalnega prava nosilca, ki uveljavlja zahtevek, v tem delu po načelu primarnosti prava EU in načelu neposredne uporabljivosti uredb nadomešča nacionalno ureditev. To pa pomeni, da je glede omejitve višine tovrstnih zahtevkov nosilcev socialnih zavarovanj relevantno pravo nosilca zavarovanja (v konkretnem primeru avstrijsko pravo), razen če bi izvajanje pravic po tem pravu presegalo pravice oškodovanca do povzročitelja škode po pravu škodnega dogodka.
Glede na materialno podlago zahtevka (190. člen OZ) bi morala tožeča stranka dokazati, da je tožena stranka prejela vsa plačila za opravljena dela, ki vključujejo tudi dela ostalih izvajalcev in da je prejete zneske neupravičeno zadržala. Trditveno in dokazno breme glede neupravičene obogatitve tožene stranke je bilo na tožeči stranki. Ta pa je v zvezi s ključnimi okoliščinami, ki so v obravnavanem primeru bile vrednost opravljenih del na hiši investitorja in višina plačil, ki jih je prejela tožena stranka, ponudila neprepričljive in tudi protislovne dokaze. Tako je navedla, da je od investitorja izvedela, da je tožena stranka prejela plačilo 1.450.000,00 EUR (sprva je navedla znesek 1.650,000,00 EUR kot pisno pomoto) in da so v to všteta tudi elektroinstalacijska dela, ki jih je sama opravila v znesku 128.998,47 EUR. Kot del svoje trditvene podlage je tožeča stranka v spis vložila izvedensko mnenje A. S., sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke, ki ga je pred pravdo naročil investitor. V navedenem mnenju izvedenec ugotavlja, da je bilo na objektu izvedenih za 1.056.233,04 EUR pogodbenih del in še za dodatnih 194.008,50 EUR del. Izvedenec je nato zaključil, da je investitor toženi stranki plačal celoten znesek pogodbene vrednosti 1.469.716,96 EUR zgolj na osnovi podatkov s strani investitorja in hkrati priznava, da z natančnimi podatki o datumih in delnih zneskih izvršenih plačil v času izdelave poročil ni razpolagal. Nadalje je priča I. Z. podal pisno izjavo, v kateri je izpovedal, da je toženi stranki po računih plačal 1.150.000,00 EUR in nato v gotovini še 400.000,00 EUR. Iz vsega navedenega je razvidno, da tožeča stranka, tako kot tudi izvedensko mnenje, o plačanih zneskih toženi stranki sklepa zgolj na podlagi izjave investitorja, za kar pa sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ne zadosti stopnji verjetnosti (prepričanja) na podlagi katere sodišče sprejema odločitve.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 496, 496/1. ZST-1 člen 8, 12, 12/2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v gospodarskih sporih - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - gospodarski subjekt
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil toženi stranki plačilni nalog z dne 2. 7. 2018 vročen 19. 7. 2018, tožena stranka pa sodne takse kljub temu, da je bila opozorjena na posledice neplačila, v danem roku ni plačala. Pritožnica teh (pravno relevantnih) ugotovitev sodišča prve stopnje za odločitev v tem pritožbenem postopku ni izpodbijala. Ob takih dejanskih ugotovitvah in dejstvu, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne taks zavržen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.
huda telesna poškodba - premoženjskopravni zahtevek - odškodnina v adhezijskem postopku - odmera višine odškodnine - napotitev na pravdo
Res je, da je sodišče prve stopnje po razumljivem opisu dejanja pravilno ugotovilo, da je oškodovanec utrpel zatrjevane poškodbe, vendar podlaga, na podlagi kateri mu je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v navedeni višini, ni zanesljiva. Sklicevanje na ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih namreč ne zadostuje, ampak bi sodišče prve stopnje moralo za natančno odmero višine odškodnine postaviti ustreznega izvedenca, ki bi ugotovil parametre, na podlagi katerih bi se lahko določila pravična odškodnina.
Sodišče prve stopnje je po vpogledu v evidence zbirk podatkov v skladu z ZST-1 in glede na stanje transakcijskih računov pravilno zaključilo, da bi morala tožeča stranka glede na svoje dobre finančne podatke bolj določno pojasniti ter navesti konkretne razloge, zakaj sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti takoj oziroma zatrjevati in izkazati, kako bi plačilo takse ogrozilo njeno dejavnost. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njeni strani.
Iz takega opisa je razvidno, da naj bi obdolženec oškodovanko spravil v zmoto v Ž., kot tudi, da naj bi oškodovanka pod vplivom te zmote, ravnala v škodo svojega premoženja, s tem ko je obdolžencu v Ž. izročila predmetno violino. Tako ni dvoma, da je bilo očitano kaznivo dejanje dokončano v Ž.. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je namreč dokončano tedaj, ko druga oseba v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tako je pri kaznivem dejanju goljufije kraj storitve tam, kjer je storilec spravljal drugega v zmoto ali ga pustil v zmoti, kot tudi kraj, kjer je drugi pod vplivom zmote kaj storil ali opustil v škodo svojega ali tujega premoženja, nerelevantno pa je, kje si je storilec nato pridobil premoženjsko korist oziroma kje ima oškodovanec svoje prebivališče oziroma sedež.
Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev v nakazani smeri, torej navedlo obrazložene razloge svoje presoje o vsebini zahteve za izločitev dokaza, podane po zagovorniku obdolženega M. Pri tem pa bo moralo najprej ugotoviti, ali vsebina uradnega zaznamka, katerega izločitev se zahteva, dejansko temelji na izjavi katerega(koli) od obdolžencev, posledično pa upoštevati ustaljeno stališče sodne prakse, da se iz spisa izločajo tudi tiste izjave, ki jih je policija pridobila oziroma zbrala od osumljenca v predkazenskem postopku, še preden ga je štela za osumljenca in mu dala pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Na ta način zbrana obvestila sicer niso pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, vendar se morajo izločati iz spisov, ker so bila dana brez pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, brez izločitve iz spisov pa bi lahko tudi te izjave vplivale na izrek sodbe
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da verjetnost obstoja terjatve ni izkazana. Sodišče prve stopnje je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločalo po stanju v spisu, in sicer na podlagi trditev ter listin tožnika, saj sodišče v zvezi z izdajo začasne odredbe po predlogu stranke presoja le dokaze, s katerimi upnik dokazuje, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe in ne vseh dokazov, s katerimi se dokazuje utemeljenost tožbenega zahtevka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027713
ZP-1 člen 202d, 202d/4, 202e, 202e/2. URS člen 14, 22.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - zavrženje predloga - enakost pred zakonom - načelo sorazmernosti
Uresničevanje načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom zahteva razlago zakonske določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 na način, da je pri odločitvi o zavrženju predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja relevantna zgolj ugotovitev, da še nista minili dve leti od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bila storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana ali ne.