NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00027532
ZDZdr člen 1, 1/3, 46, 46/2, 62, 62/4. ZPacP člen 37.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave - privolitev v zdravljenje - ustavitev postopka
Tudi pacient, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda izjavo o privolitvi za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - identifikacija pošiljatelja sporočil - aplikacija Messenger
Četudi ni mogoče objektivno preveriti pošiljatelja sporočila prek aplikacije Messenger, poslanega zasebnemu tožilcu dne 31. 7. 2017, ob dejstvih, da je bilo navedeno sporočilo poslano zgolj en dan pred spornima sporočiloma poslanima z mobilnega telefona, da gre za vsebinsko sorodne žaljivke, da je A. A. potrdila, da gre za besedišče oziroma način izražanja, ki ga uporablja obdolženec ter da je bil obdolženi tisti, ki je imel subjektivno agendo oziroma motiv za nadlegovanje zasebnega tožilca, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je pošiljatelj tega sporočila prav tako obdolženi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok
Skladno z 232. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. V prvem odstavku 233. člena POZZ pa je izrecno določeno, da osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka.
OZ člen 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - pravica do invalidske pokojnine - začetek teka zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava - ugovor zastaranja - trenutek nastanka škode
Pred odločitvijo o pravici do invalidske pokojnine še ni bilo znano, ali bo zavarovanec to pravico pridobil, torej ali bo tožeči stranki sploh nastala kakšna škoda oziroma kolikšna bo njena višina. Šele z navedeno odločbo je postalo dejstvo nastanka škode tožeči stranki znano oziroma je na podlagi te odločbe tožeča stranka pridobila ustrezne podatke, relevantne za izračun obsega nastale ji škode.
podizvajalska pogodba - dodatna dela - odstop od pogodbe - zastopanje - učinek odstopne izjave - veljavnost odstopne izjave
Oseba, ki je bila po pogodbi izrecno pooblaščena za zastopanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo pogodbe, je o odstopu od pogodbe, ki ga je poslala nasprotni pogodbeni stranki, obvestila upravo svoje družbe, tj. njenega zakonitega zastopnika takoj po odposlanem odstopu. Na zakonitem zastopniku tožeče stranke je bilo, da bi v primeru, če se z odstopom ni strinjal, o tem takoj obvestil toženo stranko, ne pa da je v nadaljnji fazi celo prišlo do pogajanj, v katerih je prišlo do prenosa pogodbe na strani druge pogodbene stranke.
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - tožba na ugotovitev neobstoja služnosti - razlaga spornih določil pogodbe
Sodišče druge stopnje še dodaja, da tako sodna praksa kot teorija, poleg v zakonu izrecno opredeljene tožbe na ugotovitev služnostne pravice, poznata in priznavata tudi tožbo na ugotovitev neobstoja služnosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - sklep o prodaji - osebna služnost
Ne nepremičnini, katera prodaja se je začela z izpodbijanim sklepom, je vknjižena služnost stanovanja v korist A. A. Prodaja nepremičnine na to služnost ne vpliva, kar izhaja tudi iz določil 342. člena ZFPPIPP.
plačilo prispevka v rezervni sklad - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - vplačila v rezervni sklad
Oba načrta predvidenih del vsebujeta obe sestavini, ki ju za načrt vzdrževanja predvideva zakon: predviden načrt opravljenih del (obnova fasadnega ovoja, sanacija nepohodne strehe s hidroizolacija in toplotno izolacijo) in predvideni način zagotavljanja denarnih sredstev za izvedbo načrtovanih del (nepovratna sredstva, vplačila iz rezervnega sklada, neposredna plačila etažnih lastnikov). Ker sta torej oba načrta vzdrževanja vsebovala oba zakonsko zahtevana elementa, je bilo o njiju dopustno glasovati in je zbor etažnih lastnikov na podlagi ustrezne večine sprejel zakonit sklep o dvigu vplačil v rezervni sklad v skladu z določbo 41. člena SZ-1.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji za požarno zavarovanje - odprava povzročene škode - dvom v verodostojnost listine - trditveno in dokazno breme - nedokazane trditve - materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivosti pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Navedbe stranke so bile jasne in večkrat ponovljene (I. in II. pripravljalna vloga) ter so terjale jasen odziv. Tožeča stranka (oziroma njen zastopnik) bi morala vedeti, da je potrebno na trditve, ki pod vprašaj postavljajo osrednji dokaz tožničinega zahtevka, obrazloženo odgovoriti.
objava popravka - pravica do popravka - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Temeljna predpostavka zahtevka za objavo popravka je, da je bila z obvestilom prizadeta pravica ali interes predlagatelja popravka. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da informacije, na katere se z zahtevanim popravkom odziva tožeča stranka, v njene pravice in interese ne posegajo.
zamudna sodba - vročanje - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - neuspešna vročitev tožbe - nepravilna vročitev tožbe - fikcija vročitve - vročilnica - neuporaben hišni predalčnik - ustrezen hišni predalčnik - neprimeren hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - prejem obvestila - dejanski prejem obvestila - vročitev obvestila o prispelem pisanju - seznanitev s pisanjem - možnost seznanitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic - pritožbena obravnava
Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje. Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razloga), mu tega ni mogoče očitati.
Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, ker te funkcije nima, se pa varno zapira, kakršen je (bil) po prepričanju sodišča predalčnik toženca, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno. Glede na to, da so priče izpovedale, da je predalčnik že vsa leta in ves čas tega sodnega postopka (slednje je odločilno) enak in ob dejstvu, ki ga izpostavlja pritožba, da je bila zamudna sodba tožencu v enak predalčnik v enakem stanju brez težav vročena, je pritožbeno sodišče prepričano: 1.) da toženec 19. 10. 2017 v hišnem predalčniku ni prejel obvestila o prispelem pisanju in 2.) da 6. 11. 2017 ni bilo pogojev za vrnitev pisanja sodišču, ampak bi moralo biti to puščeno v uporabnem poštnem predalniku, kar bi tožencu omogočilo seznanitev s tožbo. Toženec s pisanjem (tožbo s pozivom na odgovor) ni bil seznanjen in tudi ni imel razumne možnosti, da za pisanje zve.
ustavitev postopka - stroški postopka - predlog za povrnitev stroškov postopka - rok za vložitev predloga - prepozno vložen predlog - zavrženje predloga
Sedmi odstavek 163. člena ZPP daje stranki pravico do vložitve predloga za povrnitev stroškov "v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka". V prid kakšni drugačni razlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP kot jezikovni ne govori niti sistematična razlaga zakona, niti pravnomočnost sklepa.
URS člen 15, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - popravek v širšem smislu - objava dela popravka
Vsebino oziroma namen pravice do popravka določa 40. člen URS. Ta daje možnost posamezniku, da se na enakovrednem medijskem mestu odzove na novinarsko obvestilo, ki je objektivno takšno, da posega v njegove materialnopravne pravice oziroma interese. Pravica do popravka je torej namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega, ki lahko v odzivu na objavljeno besedilo zatrjuje netočno prikazovanje dejstev in ščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Z možnostjo objave popravka je posameznikov položaj nasproti medijem bolj uravnotežen, ustvarjeno je neko ravnotežje, varovano je načelo enakosti orožij. Z navedeno pravico se varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Sodišče je ugotovilo je, da samostojnega življenja pritožnik ni sposoben in bi ga to življenjsko ogrozilo, saj ni sposoben v celoti skrbeti zase in za svojo varnost. Druga oblika zdravljenja zaradi bolezenske neuvidevnosti trenutno ne pride v poštev, pri drugi obliki pritožnik trenutno tudi ni sposoben sodelovati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2, 54, 56. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2. ZPIZ-2 člen 18.
izvedenec - nagrada izvedencu - izplačilo nagrade in stroškov - posebni primeri
Specialistično znanje mora biti za opravljanje izvedenske naloge ne le potrebno, temveč mora biti uporaba takšnega znanja tudi konkretno zatrjevana in opisana (gl. sklep VSC Cpg 137/2015, r. št. 10 in sklep VSL I Cpg 197/2019, r. št. 7). Ker je že to manjkalo, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati ostalih okoliščin v zvezi z zahtevano nagrado.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je v obravnavanem času v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravilno je soglašalo z ugotovitvami tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - naročniška pogodba za mobilni telefon - upravičenec do denarne socialne pomoči - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženi bil prejemnik socialne pomoči, slednjo pa prejema tisti, ki nima dovolj ali sploh dohodkov za preživljanje. Njena višina je zadostovala za preživljanje obdolženca in njegove družine ter za kritje njihovih osnovnih potreb, ne pa tudi za poravnavo mesečnih računov družbi A.S., zaradi česar so ti tudi v celoti ostali neplačani, kar izhaja iz izreka napadene sodbe.
OZ člen 40, 40/1, 51. ZPP člen 11, 11/2, 212, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje trditev - nezanikana dejstva - sprememba pogodbe - kasnejša sprememba trditev - konkretiziran dokazni predlog
Dogovor iz januarja 2014 je bilo mogoče dokazovati tudi brez listinskih dokazov. Pisnost ni bila predpisana z zakonom, zato sta lahko takšno pisno pogodbo stranki vselej spremenili z neobličnim ustnim dogovorom, in sicer tako, da sta se dogovorili, da ni več tožeča stranka tista, ki plačuje na temelju te pogodbe opravljene storitve. Določbe o obliki pogodbe (51. do 58. člen OZ) temu niso nasprotovale.
Tožeča stranka se je v teku postopka branila s trditvijo, da že računov tožene stranke za opravljene prevoze ni prejela. To je bil zgolj indic, da sta stranki res sklenili dogovor, kot ga je o plačevanju prevozov in drugih storitev zatrjevala tožeča stranka. Kajti če sta stranki res sklenili dogovor o tem, da bo prevoze in ostale storitve odslej plačevala družba B., d. o. o., potem je povsem razumljivo, da tožena stranka v letu 2014 ni več pošiljala računov tožeči stranki. In obratno: če jih tožeča stranka v letu 2014 ni prejemala, kot je sama trdila, potem je to indic, da je bil dogovor o tem, da v letu 2014 plačuje storitve tožene stranke družba B., d. o. o., res sklenjen.