ZDR-1 člen 109, 109/2110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1.. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Takojšnja zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu ter aktiviranje statusa s. p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ter vpliva na obstoj razlogov, ki utemeljujejo zaključek sodišča, da ob upoštevanju interesov obeh strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - prepoved izplačila na podlagi bančne garancije - zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije
Z unovčenjem bančne garancije je prepovedni tožbeni zahtevek postal brezpredmeten in bi ga bilo potrebno zavrniti. Prepovedni zahtevek je namreč preventivno naravnan in je izključeno, da bi imel učinek za nazaj. Medtem pa je dajatveni zahtevek na vračilo izplačanega zneska po bančni garanciji še vedno mogoč in bi mu sodišče, če bi se izkazal za utemeljenega, ugodilo. Dejanska podlaga je v pretežnem delu ostala enaka, saj bi sodišče tako v primeru prepovednega kot dajatvenega zahtevka moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka ustrezno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ali je zaradi tega tožena stranka upravičena unovčiti bančno garancijo. Obe stranki sta o svojih videnjih spora že podali obširne navedbe in predlagali dokaze. Dejstvo, da je tožena stranka že unovčila bančno garancijo, pa je nastopilo po vložitvi tožbe. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za privilegirano spremembo tožbe.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - naročniška pogodba za mobilni telefon - upravičenec do denarne socialne pomoči - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženi bil prejemnik socialne pomoči, slednjo pa prejema tisti, ki nima dovolj ali sploh dohodkov za preživljanje. Njena višina je zadostovala za preživljanje obdolženca in njegove družine ter za kritje njihovih osnovnih potreb, ne pa tudi za poravnavo mesečnih računov družbi A.S., zaradi česar so ti tudi v celoti ostali neplačani, kar izhaja iz izreka napadene sodbe.
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in civilna sankcija zanjo, ker je izplačilo zavarovalne vsote oškodovancu, če je ta z direktno tožbo to od zavarovalnice zahteval, njena obveznost, mora zavarovalnica sama nositi tudi breme zamudnih obresti. To pomeni, da jih ne sme vračunati v zavarovalno vsoto, ker bi s tem znižala zavarovalno kritje, s katerim jamči oškodovancu na podlagi zakona, enako pa velja tudi za pravdne stroške. Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju z načelom pravdnega postopka, da nosi stroške pač tista stranka, ki je v pravdi propadla. Takšno je namreč tudi stališče (večinske) sodne prakse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027300
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev subjektivnega elementa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - eventualni naklep
Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.
Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027652
ZPP člen 2, 2/1, 190, 190/1, 190/2. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 421, 421/2.
aktivna legitimacija - odstop terjatve med pravdo - stranska intervencija - vstop prevzemnika terjatve v pravdo - sprememba tožbe - določitev načina izpolnitve - prehod terjatve - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da odstop terjatve, ki je predmet pravde med pravdo, ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora, kar je izrecno določeno v prvem odstavki 190. člena ZPP. Tožnik tudi ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Če bo vztrajal pri prvotno postavljenem zahtevku, bo to pomenilo, da za odločitev sodišča vprašanja povezana s samim odstopom terjatve ne bodo relevantna. Ker objektivne meje pravnomočnosti take sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve, bo toženec v tem primeru ugovore v zvezi z odstopom terjatve lahko uveljavljal šele v primeru morebitne izvršbe s strani prevzemnika terjatve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ. Vendar pa stališče, da tožnik ni dolžan tožbenega zahtevka prilagoditi okoliščinam odstopa terjatve, ne pomeni, da tožnik takšne prilagoditve ne sme narediti.
Priča je izostanek naknadno opravičila. Podan je dejanski stan iz 5. odstavka 241. člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP namreč sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Prvostopenjsko sodišče 5. odstavka 241. člena ZPP ni uporabilo, čeprav bi ga glede na predložena opravičila bilo dolžno uporabiti.
nadurno delo - stroški izobraževanja - policist - službena pot
Povsem jasno je, da tožnik na dneve izobraževanja v Ljubljani ni opravljal dela iz pogodbe o zaposlitvi in dobil za to plačo, tako da tudi ne more biti upravičen do nadur, ki sicer pomenijo dodatek k plači na osnovno plačo. Skladno s pogodbo o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe policist je tožnik skladno s 5. členom upravičen do bruto nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi stroškov izobraževanja ter stroškov prevoza na izobraževanje in z izobraževanja. Prav tako 1. točka 3. člena pogodbe o izobraževanju določa, da bo javnemu uslužbencu delodajalec izplačeval nadomestilo plače za čas odobrene odsotnosti, ne pa morebiti plačo. Iz 3. točke 3. člena pogodbe o izobraževanju tudi izhaja, da bo tožena stranka izplačevala regres za prehrano za vsak dan izobraževanja po programu, kar nedvomno pomeni, da tožnik ni bil na službeni poti.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik je zaradi istega stanja že uveljavljal zdraviliško zdravljenje, ki mu je bilo odobreno z odločbo tožene stranke. Zdraviliško zdravljenje je tudi izkoristil. Še pred potekom obdobja dveh let pa je ponovno podal predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču. V tem primeru tožnik, upoštevaje 2. alinejo prvega odstavka 49. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni upravičen do priznanja pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
ponovna odmera pokojnine - ustavna odločba - prekluzivni rok za vložitev
V točki 19 in 20 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izhaja, da je 60-dnevni rok določen tako za toženo stranko, kot tudi za zavarovance oziroma uživalce pravic. Prekoračitev roka ima za posledico, da zavarovanec oziroma uživalec pokojnine ne more uspešno uveljavljati oprave revizije ter ponovne odmere pokojnine. Na drugi strani pa je toženec bil dolžan v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo.
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti v cestnem prometu - prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti - merilniki hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - obveznost dokumentiranja
Slikovno dokumentiranje prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti je pravilo; možnost, da se izmerjeni rezultat neposredno predoči storilcu na kraju prekrška, ne da bi bil ta slikovno dokumentiran, pa izjema.
Policisti morajo izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takšnem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Sicer morajo policisti izvajati meritve hitrosti na način, da merilniki hitrosti dokumentirajo meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvomno prikazano ali označeno merjeno vozilo
ZPP člen 105b.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 20.
zavrženje pritožbe - elektronska vloga
Ker tožničina pritožba ni bila vložena skladno z določbami ZPP in Pravilnikao elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih (saj še ni vzpostavljen informacijski sistem za vlaganje vlog v civilnih sodnih postopkih) to posledično pomeni, da pritožba tudi ne vsebuje varnega elektronskega podpisa skladno z določbami Pravilnika.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena KZ-1 je namreč trajajoče kaznivo dejanje, ki ga storilec lahko med drugim stori tudi tako, da ima žrtev zaprto ali ji kako drugače omeji svobodo gibanja, kot se v konkretnem primeru očita obdolžencem. Zato za obstoj zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ni relevantno, ali je žrtev prostovoljno vstopila v nek prostor, ampak da se je storilec nato odločil, da je proti njeni volji iz tega prostora ne izpusti. Žrtev pa mora svojo voljo jasno izraziti navzven. To je oškodovanka v konkretnem primeru tudi storila, ko je obdolžencem rekla, da bi šla rada na stranišče, a ji obdolženci, vključno z M.Š., tega niso pustili, pri tem pa bili še nesramni. Prav tako avta sama ni mogla zapustiti, ker je sedela na zadnjem sedežu in avto od zadaj ni imel vrat, zraven nje je sedela obdolžena V.H., spredaj pa obdolžena Š. in K.. Avto je lahko zapustila šele, ko so prišli policisti.