KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027300
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev subjektivnega elementa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - eventualni naklep
Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.
Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena KZ-1 je namreč trajajoče kaznivo dejanje, ki ga storilec lahko med drugim stori tudi tako, da ima žrtev zaprto ali ji kako drugače omeji svobodo gibanja, kot se v konkretnem primeru očita obdolžencem. Zato za obstoj zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ni relevantno, ali je žrtev prostovoljno vstopila v nek prostor, ampak da se je storilec nato odločil, da je proti njeni volji iz tega prostora ne izpusti. Žrtev pa mora svojo voljo jasno izraziti navzven. To je oškodovanka v konkretnem primeru tudi storila, ko je obdolžencem rekla, da bi šla rada na stranišče, a ji obdolženci, vključno z M.Š., tega niso pustili, pri tem pa bili še nesramni. Prav tako avta sama ni mogla zapustiti, ker je sedela na zadnjem sedežu in avto od zadaj ni imel vrat, zraven nje je sedela obdolžena V.H., spredaj pa obdolžena Š. in K.. Avto je lahko zapustila šele, ko so prišli policisti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je v obravnavanem času v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravilno je soglašalo z ugotovitvami tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 49, 49/1, 49/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik je zaradi istega stanja že uveljavljal zdraviliško zdravljenje, ki mu je bilo odobreno z odločbo tožene stranke. Zdraviliško zdravljenje je tudi izkoristil. Še pred potekom obdobja dveh let pa je ponovno podal predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču. V tem primeru tožnik, upoštevaje 2. alinejo prvega odstavka 49. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni upravičen do priznanja pravice do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču.
Tožnica ni takoj, ko je to bilo mogoče, uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker jo je sodišče zaslišalo izven trditvene podlage, zato se kršitev, na katero se sklicuje prvič šele v pritožbi, pri tem pa niti ne trdi, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, ne upošteva (286. b člen ZPP). Utemeljen pa je očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti odločitve na izpovedbe tožnice izven trditvene podlage, saj se tožnica pred tem glede domnevnih nejasnosti oziroma nasprotij ni mogla izjasniti in je šele na zaslišanju izvedela, da bo zaslišana glede okoliščin, ki se nanašajo na njeno zmožnost stopiti na nogo.
ponovna odmera pokojnine - ustavna odločba - prekluzivni rok za vložitev
V točki 19 in 20 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izhaja, da je 60-dnevni rok določen tako za toženo stranko, kot tudi za zavarovance oziroma uživalce pravic. Prekoračitev roka ima za posledico, da zavarovanec oziroma uživalec pokojnine ne more uspešno uveljavljati oprave revizije ter ponovne odmere pokojnine. Na drugi strani pa je toženec bil dolžan v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - prepoved izplačila na podlagi bančne garancije - zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije
Z unovčenjem bančne garancije je prepovedni tožbeni zahtevek postal brezpredmeten in bi ga bilo potrebno zavrniti. Prepovedni zahtevek je namreč preventivno naravnan in je izključeno, da bi imel učinek za nazaj. Medtem pa je dajatveni zahtevek na vračilo izplačanega zneska po bančni garanciji še vedno mogoč in bi mu sodišče, če bi se izkazal za utemeljenega, ugodilo. Dejanska podlaga je v pretežnem delu ostala enaka, saj bi sodišče tako v primeru prepovednega kot dajatvenega zahtevka moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka ustrezno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ali je zaradi tega tožena stranka upravičena unovčiti bančno garancijo. Obe stranki sta o svojih videnjih spora že podali obširne navedbe in predlagali dokaze. Dejstvo, da je tožena stranka že unovčila bančno garancijo, pa je nastopilo po vložitvi tožbe. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za privilegirano spremembo tožbe.
prepoved reformacije in peius - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Tekom kazenskega postopka je bilo glede na opisano nedvomno izkazano, da je družba A. d.o.o. zaradi storjenih kaznivih dejanj obdolžencev na škodo proračunov EU in RS neutemeljeno pridobila nepovratna sredstva v višini 43.908,16 EUR, nenazadnje je tudi državna tožilka predlagala odvzem premoženjske koristi zgolj v navedeni višini.
ZPP člen 249, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52/3, 52/4. ZZZDR člen 106.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu
Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti.
Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - delo v tujini - denarni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le ob določenih pogojih. Ugotovitev, ali življenjske razmere in okoliščine dela na določenem območju izpolnjujejo te pogoje, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
ZDR-1 člen 109, 109/2110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1.. KZ-1 člen 122, 122/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Takojšnja zaposlitev tožnika pri drugem delodajalcu ter aktiviranje statusa s. p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki pomeni pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ter vpliva na obstoj razlogov, ki utemeljujejo zaključek sodišča, da ob upoštevanju interesov obeh strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zaznamba spora - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - dobra vera tretjega
Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
jubilejna nagrada
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu, ker je 15. 2. 2017 dopolnil 10 let delovne dobe pri toženi stranki. To, da je tožena stranka tožniku 15. 10. 2010 plačala jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe na podlagi prej veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, ni ovira za priznanje vtoževanega. Ne nazadnje gre za različni pravici, četudi vezani na podoben jubilej.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - naročniška pogodba za mobilni telefon - upravičenec do denarne socialne pomoči - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženi bil prejemnik socialne pomoči, slednjo pa prejema tisti, ki nima dovolj ali sploh dohodkov za preživljanje. Njena višina je zadostovala za preživljanje obdolženca in njegove družine ter za kritje njihovih osnovnih potreb, ne pa tudi za poravnavo mesečnih računov družbi A.S., zaradi česar so ti tudi v celoti ostali neplačani, kar izhaja iz izreka napadene sodbe.
zavrženje predloga za vpis sprememb - prokura - imenovanje prokurista - urejanje v statutu
Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028382
OZ člen 132, 150, 179, 186.. ZDR-1 člen 177.. ZKL člen 11a.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - študentsko delo - padec s konja - nevarna dejavnost - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je (ob že pravnomočno ugotovljeni odškodninski odgovornosti druge toženke) v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost prve toženke na podlagi njene objektivne odškodninske odgovornosti kot obratovalke oziroma izvajalke nevarne dejavnosti v skladu s 150. členom OZ. Konkretno opravilo jahača (ujahavanje mladega konja) je potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja).
preizkus ocene dela - zavrženje tožbe - sodno varstvo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ZDR-1 v 200. členu, ZJU v 24. členu, prav tako pa tudi ZSPJS, ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.