ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - bolniški stalež
Tožnica utemeljeno vztraja, da delavec delodajalcu ni dolžan navesti razloga za bolniško odsotnost. Sploh pa iz izpovedi tožničine osebne zdravnice izhaja, da v tožničinem primeru (glede katerega je poleg drugih težav izpostavila zlasti anksioznost) slabost ter bruhanje niti ni izključeno. To pomeni, da iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožnica toženi stranki lagala glede bolezni oziroma vzroka bolniškega staleža. Sploh pa to za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, saj delavec ni dolžan delodajalca seznaniti, katera bolezen ali poškodba je razlog bolniškega staleža. Zato očitanega niti ni možno šteti za (hujšo) kršitev delovne obveznosti, kot je to napačno presodilo sodišče prve stopnje. Pri tem je napačno poudarilo, da bi morala tožnica tudi detektivki, ki je po nalogu delodajalca preverjala njeno prisotnost na domu, pojasniti razlog bolniškega staleža, kar pa je za presojo utemeljenosti očitanega odpovednega razloga še manj relevantno.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
ponovna odmera pokojnine - ustavna odločba - prekluzivni rok za vložitev
V točki 19 in 20 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izhaja, da je 60-dnevni rok določen tako za toženo stranko, kot tudi za zavarovance oziroma uživalce pravic. Prekoračitev roka ima za posledico, da zavarovanec oziroma uživalec pokojnine ne more uspešno uveljavljati oprave revizije ter ponovne odmere pokojnine. Na drugi strani pa je toženec bil dolžan v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo.
nadurno delo - stroški izobraževanja - policist - službena pot
Povsem jasno je, da tožnik na dneve izobraževanja v Ljubljani ni opravljal dela iz pogodbe o zaposlitvi in dobil za to plačo, tako da tudi ne more biti upravičen do nadur, ki sicer pomenijo dodatek k plači na osnovno plačo. Skladno s pogodbo o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe policist je tožnik skladno s 5. členom upravičen do bruto nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi stroškov izobraževanja ter stroškov prevoza na izobraževanje in z izobraževanja. Prav tako 1. točka 3. člena pogodbe o izobraževanju določa, da bo javnemu uslužbencu delodajalec izplačeval nadomestilo plače za čas odobrene odsotnosti, ne pa morebiti plačo. Iz 3. točke 3. člena pogodbe o izobraževanju tudi izhaja, da bo tožena stranka izplačevala regres za prehrano za vsak dan izobraževanja po programu, kar nedvomno pomeni, da tožnik ni bil na službeni poti.
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
prepoved reformacije in peius - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Tekom kazenskega postopka je bilo glede na opisano nedvomno izkazano, da je družba A. d.o.o. zaradi storjenih kaznivih dejanj obdolžencev na škodo proračunov EU in RS neutemeljeno pridobila nepovratna sredstva v višini 43.908,16 EUR, nenazadnje je tudi državna tožilka predlagala odvzem premoženjske koristi zgolj v navedeni višini.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 12, 12/3. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10.
izročitev zahtevane osebe - begunec
Senat prvostopnega sodišča je pravilno ugotovil, da za izročitev E. B. Republiki Bosni in Hercegovini niso izpolnjeni pogoji določeni v členu 527 ZKP.
Tožnica ni takoj, ko je to bilo mogoče, uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker jo je sodišče zaslišalo izven trditvene podlage, zato se kršitev, na katero se sklicuje prvič šele v pritožbi, pri tem pa niti ne trdi, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, ne upošteva (286. b člen ZPP). Utemeljen pa je očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti odločitve na izpovedbe tožnice izven trditvene podlage, saj se tožnica pred tem glede domnevnih nejasnosti oziroma nasprotij ni mogla izjasniti in je šele na zaslišanju izvedela, da bo zaslišana glede okoliščin, ki se nanašajo na njeno zmožnost stopiti na nogo.
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena KZ-1 je namreč trajajoče kaznivo dejanje, ki ga storilec lahko med drugim stori tudi tako, da ima žrtev zaprto ali ji kako drugače omeji svobodo gibanja, kot se v konkretnem primeru očita obdolžencem. Zato za obstoj zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ni relevantno, ali je žrtev prostovoljno vstopila v nek prostor, ampak da se je storilec nato odločil, da je proti njeni volji iz tega prostora ne izpusti. Žrtev pa mora svojo voljo jasno izraziti navzven. To je oškodovanka v konkretnem primeru tudi storila, ko je obdolžencem rekla, da bi šla rada na stranišče, a ji obdolženci, vključno z M.Š., tega niso pustili, pri tem pa bili še nesramni. Prav tako avta sama ni mogla zapustiti, ker je sedela na zadnjem sedežu in avto od zadaj ni imel vrat, zraven nje je sedela obdolžena V.H., spredaj pa obdolžena Š. in K.. Avto je lahko zapustila šele, ko so prišli policisti.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Sodišče je ugotovilo je, da samostojnega življenja pritožnik ni sposoben in bi ga to življenjsko ogrozilo, saj ni sposoben v celoti skrbeti zase in za svojo varnost. Druga oblika zdravljenja zaradi bolezenske neuvidevnosti trenutno ne pride v poštev, pri drugi obliki pritožnik trenutno tudi ni sposoben sodelovati.
preživnina za polnoletnega otroka - polnoletni invalidni otrok - otrok s posebnimi potrebami - stroški življenjskih potreb otroka - dodatek za tujo nego in pomoč - dodatek za pomoč in postrežbo - razporeditev preživninskega bremena
Dodatka za tujo nego in pomoč ter za postrežbo se pri določanju preživninske obveznosti staršev invalidnega otroka upoštevata kot dohodek za zadovoljevanje potreb otroka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi morala tožena stranka upoštevati tudi delovno dobo tožnic pred 1. 2. 1995 (tožena stranka jima je namreč priznala delovno dobo le od tega datuma dalje), ker sta bili tožnici takrat k družbi A. d. o. o., prevzeti na podlagi 15. člena ZTPDR in jima je zato pri odmeri pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati delovno dobo pri prejšnjemu delodajalcu, kot da nista spremenili zaposlitve.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - prepoved izplačila na podlagi bančne garancije - zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije
Z unovčenjem bančne garancije je prepovedni tožbeni zahtevek postal brezpredmeten in bi ga bilo potrebno zavrniti. Prepovedni zahtevek je namreč preventivno naravnan in je izključeno, da bi imel učinek za nazaj. Medtem pa je dajatveni zahtevek na vračilo izplačanega zneska po bančni garanciji še vedno mogoč in bi mu sodišče, če bi se izkazal za utemeljenega, ugodilo. Dejanska podlaga je v pretežnem delu ostala enaka, saj bi sodišče tako v primeru prepovednega kot dajatvenega zahtevka moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka ustrezno izpolnila svoje pogodbene obveznosti in ali je zaradi tega tožena stranka upravičena unovčiti bančno garancijo. Obe stranki sta o svojih videnjih spora že podali obširne navedbe in predlagali dokaze. Dejstvo, da je tožena stranka že unovčila bančno garancijo, pa je nastopilo po vložitvi tožbe. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za privilegirano spremembo tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027300
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev subjektivnega elementa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - eventualni naklep
Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.
Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028768
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 197.
odškodninska odgovornost delavca - izdatek za drugega
Glede na to, da je toženec storil prometni prekršek in da je kazen zanj plačal tožnik, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravilne pravne podlage, to je 197. člena OZ (izdatek za drugega), tožniku prisodilo povračilo spornega zneska, kot je znašala kazen za prekršek in znesek, ki ga je moral tožnik plačati za opravljeno pošiljanje denarja v drugo državo.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8, 154, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 54, 54/2.. ZUP člen 7, 9.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - izbris iz evidence - delo na črno - obvestilo FURS-a o domnevi izbrisnega razloga
V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Kot izhaja iz izpodbijanih odločb, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožnico prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb po 8. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD. Po tej določbi zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Pomeni, da ugotovitev pristojnega organa o delu na črno predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
Za rešitev zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal, ko je tožnico na podlagi obvestila Finančne uprave Republike Slovenije izbrisal iz evidence na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Do tega vprašanja se sodišče prve stopnje ni opredelilo in tudi ni v tej smeri izvajalo nobenih dokazov.
ZKP člen 42, 42-5, 371, 371/1, 371/1-11. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 49, 49/1.
zahteva za izločitev sodnika - napačno ugotovljeno dejansko stanje - videz nepristranskosti
Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da izpodbijana odločitev predsednice sodišča temelji na napačnem dejanskem stališču, da pri dogodku ni šlo za politični shod. Glede na obrazložene ugotovitve Komisije glede te okoliščine, ki jim višje sodišče pritrjuje, je torej ta ocena predsednice sodišča napačna, posledično pa se ni opredelila do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
preizkus ocene dela - zavrženje tožbe - sodno varstvo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ZDR-1 v 200. členu, ZJU v 24. členu, prav tako pa tudi ZSPJS, ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - naročniška pogodba za mobilni telefon - upravičenec do denarne socialne pomoči - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženi bil prejemnik socialne pomoči, slednjo pa prejema tisti, ki nima dovolj ali sploh dohodkov za preživljanje. Njena višina je zadostovala za preživljanje obdolženca in njegove družine ter za kritje njihovih osnovnih potreb, ne pa tudi za poravnavo mesečnih računov družbi A.S., zaradi česar so ti tudi v celoti ostali neplačani, kar izhaja iz izreka napadene sodbe.
OZ člen 40, 40/1, 51. ZPP člen 11, 11/2, 212, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje trditev - nezanikana dejstva - sprememba pogodbe - kasnejša sprememba trditev - konkretiziran dokazni predlog
Dogovor iz januarja 2014 je bilo mogoče dokazovati tudi brez listinskih dokazov. Pisnost ni bila predpisana z zakonom, zato sta lahko takšno pisno pogodbo stranki vselej spremenili z neobličnim ustnim dogovorom, in sicer tako, da sta se dogovorili, da ni več tožeča stranka tista, ki plačuje na temelju te pogodbe opravljene storitve. Določbe o obliki pogodbe (51. do 58. člen OZ) temu niso nasprotovale.
Tožeča stranka se je v teku postopka branila s trditvijo, da že računov tožene stranke za opravljene prevoze ni prejela. To je bil zgolj indic, da sta stranki res sklenili dogovor, kot ga je o plačevanju prevozov in drugih storitev zatrjevala tožeča stranka. Kajti če sta stranki res sklenili dogovor o tem, da bo prevoze in ostale storitve odslej plačevala družba B., d. o. o., potem je povsem razumljivo, da tožena stranka v letu 2014 ni več pošiljala računov tožeči stranki. In obratno: če jih tožeča stranka v letu 2014 ni prejemala, kot je sama trdila, potem je to indic, da je bil dogovor o tem, da v letu 2014 plačuje storitve tožene stranke družba B., d. o. o., res sklenjen.