Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena KZ-1 je namreč trajajoče kaznivo dejanje, ki ga storilec lahko med drugim stori tudi tako, da ima žrtev zaprto ali ji kako drugače omeji svobodo gibanja, kot se v konkretnem primeru očita obdolžencem. Zato za obstoj zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ni relevantno, ali je žrtev prostovoljno vstopila v nek prostor, ampak da se je storilec nato odločil, da je proti njeni volji iz tega prostora ne izpusti. Žrtev pa mora svojo voljo jasno izraziti navzven. To je oškodovanka v konkretnem primeru tudi storila, ko je obdolžencem rekla, da bi šla rada na stranišče, a ji obdolženci, vključno z M.Š., tega niso pustili, pri tem pa bili še nesramni. Prav tako avta sama ni mogla zapustiti, ker je sedela na zadnjem sedežu in avto od zadaj ni imel vrat, zraven nje je sedela obdolžena V.H., spredaj pa obdolžena Š. in K.. Avto je lahko zapustila šele, ko so prišli policisti.
prepoved reformacije in peius - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Tekom kazenskega postopka je bilo glede na opisano nedvomno izkazano, da je družba A. d.o.o. zaradi storjenih kaznivih dejanj obdolžencev na škodo proračunov EU in RS neutemeljeno pridobila nepovratna sredstva v višini 43.908,16 EUR, nenazadnje je tudi državna tožilka predlagala odvzem premoženjske koristi zgolj v navedeni višini.
sprememba v kazen zapora - delo v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - samovoljna opustitev dela
Obsojenec je namreč kljub vedenju, da mu je oprava dela v splošno korist naložena s pravnomočno obsodilno sodbo in da v primeru neopravljanja dela lahko sodišče izrečeno kazen zapora izvrši, od 660 ur dela v splošno korist opravil le 138,5 ur, zatem pa delo samovoljno opustil, ne da bi zato navedel in imel kakršenkoli opravičen razlog. Nazadnje pa se tudi ni odzval ne na poziv sodišča in ne na poziv Probacijske enote, na osnovi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se opravljanju dela v splošno korist očitno izmika, in da ga ne želi opraviti.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti v cestnem prometu - prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti - merilniki hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - obveznost dokumentiranja
Slikovno dokumentiranje prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti je pravilo; možnost, da se izmerjeni rezultat neposredno predoči storilcu na kraju prekrška, ne da bi bil ta slikovno dokumentiran, pa izjema.
Policisti morajo izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takšnem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Sicer morajo policisti izvajati meritve hitrosti na način, da merilniki hitrosti dokumentirajo meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvomno prikazano ali označeno merjeno vozilo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027652
ZPP člen 2, 2/1, 190, 190/1, 190/2. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 421, 421/2.
aktivna legitimacija - odstop terjatve med pravdo - stranska intervencija - vstop prevzemnika terjatve v pravdo - sprememba tožbe - določitev načina izpolnitve - prehod terjatve - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da odstop terjatve, ki je predmet pravde med pravdo, ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora, kar je izrecno določeno v prvem odstavki 190. člena ZPP. Tožnik tudi ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Če bo vztrajal pri prvotno postavljenem zahtevku, bo to pomenilo, da za odločitev sodišča vprašanja povezana s samim odstopom terjatve ne bodo relevantna. Ker objektivne meje pravnomočnosti take sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve, bo toženec v tem primeru ugovore v zvezi z odstopom terjatve lahko uveljavljal šele v primeru morebitne izvršbe s strani prevzemnika terjatve na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ. Vendar pa stališče, da tožnik ni dolžan tožbenega zahtevka prilagoditi okoliščinam odstopa terjatve, ne pomeni, da tožnik takšne prilagoditve ne sme narediti.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Sodišče je ugotovilo je, da samostojnega življenja pritožnik ni sposoben in bi ga to življenjsko ogrozilo, saj ni sposoben v celoti skrbeti zase in za svojo varnost. Druga oblika zdravljenja zaradi bolezenske neuvidevnosti trenutno ne pride v poštev, pri drugi obliki pritožnik trenutno tudi ni sposoben sodelovati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je v obravnavanem času v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravilno je soglašalo z ugotovitvami tožene stranke v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, da je s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 3, 4, 59, 59/2, 59/4, 82, 82/1.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - veljavnost pogodbe - odložni pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - neizpolnitev odložnega pogoja - uporaba določil in razlaga spornih določil - načelo vestnosti in poštenja - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov
Posledica določitve odložnega pogoja za veljavnost pogodbe je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj. Iz navedenega izhaja, da je z odložnim pogojem sklenjena pogodba veljavno sklenjena, pri čemer pa sta njeno učinkovanje oz. veljavnost odvisna od izpolnitve pogoja. Če se odložni pogoj ne izpolni pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti. V tem primeru pogodbena stranka od nasprotne stranke ne more zahtevati izpolnitve dogovorjene v pogodbi.
Pravdni stranki sta v okviru načela prostega urejanja obligacijskih razmerij veljavnost dogovora sporazumno vezali na izpolnitev odložnega pogoja, katerega izpolnitev je odvisna izključno od volje tožene stranke. Za veljavnost dogovora sta sami določili posebno predpostavko, in sicer izpolnitev hotnega oz. potestativnega odložnega pogoja. Takšen pogoj sam po sebi ni nedopustnen niti ni v nasprotju z načelom enakopravnosti strank.
preživnina za polnoletnega otroka - polnoletni invalidni otrok - otrok s posebnimi potrebami - stroški življenjskih potreb otroka - dodatek za tujo nego in pomoč - dodatek za pomoč in postrežbo - razporeditev preživninskega bremena
Dodatka za tujo nego in pomoč ter za postrežbo se pri določanju preživninske obveznosti staršev invalidnega otroka upoštevata kot dohodek za zadovoljevanje potreb otroka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027300
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev subjektivnega elementa - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - eventualni naklep
Glede na tako obrazložitev sodišča prve stopnje je pritrditi zagovorniku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz obrazložitve niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svoje zaključke o tem, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil z eventualnim naklepom. Naklep kot pogoj kazenskopravne krivde mora biti namreč ugotovljen na podlagi dejstev in okoliščin konkretnega primera, ki so v razlogih sodbe ustrezno obrazloženi, takó ugotovitev in obrazložitev naklepa ne sme preprosto izhajati iz smiselnega prepisa zakonske določbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je zato utemeljen. Ob navedenem je potrebno poudariti, da je kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 mogoče izvršiti le naklepno. Ker gre za kolektivni delikt, ga bo storilec lahko izvršil predvsem z direktnim naklepom, saj je potrebna namera storilca, da z različnimi ravnanji ponavljajoče spravlja oškodovanca v podrejeni položaj. Tako si je težko predstavljati, da bi bila taka namera podana v okviru eventualnega naklepa, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.
Navedena očitka izhajata iz opisa kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, kot je opredeljen v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zato odsotnost teh razlogov predstavlja odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo vsa dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe, in jih zato sodišče mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba tudi v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa velja pripomniti, da s (pre)obsežnimi povzetki izpovedb zaslišanih prič ni mogoče nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028382
OZ člen 132, 150, 179, 186.. ZDR-1 člen 177.. ZKL člen 11a.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - študentsko delo - padec s konja - nevarna dejavnost - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je (ob že pravnomočno ugotovljeni odškodninski odgovornosti druge toženke) v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost prve toženke na podlagi njene objektivne odškodninske odgovornosti kot obratovalke oziroma izvajalke nevarne dejavnosti v skladu s 150. členom OZ. Konkretno opravilo jahača (ujahavanje mladega konja) je potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja).
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - bolniški stalež
Tožnica utemeljeno vztraja, da delavec delodajalcu ni dolžan navesti razloga za bolniško odsotnost. Sploh pa iz izpovedi tožničine osebne zdravnice izhaja, da v tožničinem primeru (glede katerega je poleg drugih težav izpostavila zlasti anksioznost) slabost ter bruhanje niti ni izključeno. To pomeni, da iz izvedenih dokazov niti ne izhaja, da bi tožnica toženi stranki lagala glede bolezni oziroma vzroka bolniškega staleža. Sploh pa to za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, saj delavec ni dolžan delodajalca seznaniti, katera bolezen ali poškodba je razlog bolniškega staleža. Zato očitanega niti ni možno šteti za (hujšo) kršitev delovne obveznosti, kot je to napačno presodilo sodišče prve stopnje. Pri tem je napačno poudarilo, da bi morala tožnica tudi detektivki, ki je po nalogu delodajalca preverjala njeno prisotnost na domu, pojasniti razlog bolniškega staleža, kar pa je za presojo utemeljenosti očitanega odpovednega razloga še manj relevantno.
preizkus ocene dela - zavrženje tožbe - sodno varstvo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ZDR-1 v 200. členu, ZJU v 24. členu, prav tako pa tudi ZSPJS, ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.
Priča je izostanek naknadno opravičila. Podan je dejanski stan iz 5. odstavka 241. člena ZPP. Po navedeni določbi ZPP namreč sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Prvostopenjsko sodišče 5. odstavka 241. člena ZPP ni uporabilo, čeprav bi ga glede na predložena opravičila bilo dolžno uporabiti.
Tožnica ni takoj, ko je to bilo mogoče, uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker jo je sodišče zaslišalo izven trditvene podlage, zato se kršitev, na katero se sklicuje prvič šele v pritožbi, pri tem pa niti ne trdi, da kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, ne upošteva (286. b člen ZPP). Utemeljen pa je očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti odločitve na izpovedbe tožnice izven trditvene podlage, saj se tožnica pred tem glede domnevnih nejasnosti oziroma nasprotij ni mogla izjasniti in je šele na zaslišanju izvedela, da bo zaslišana glede okoliščin, ki se nanašajo na njeno zmožnost stopiti na nogo.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/4, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1, 267, 267/2, 274, 274/1, 319. OZ člen 642.
ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški in nagrada izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - določitev plačila in izplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odločanje o stroških in nagradi izvedenca v posebni pravdi - zavrženje tožbe
Za individualizacijo spora oziroma zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, sta relevantna izrek odločbe in dejanska podlaga odločbe.
Pritožnici ni mogoče pritrditi v razlogovanju, da sodišče ni zavrnilo presežka zahtevka tožeče stranke na plačilo nagrade in stroškov za izvedensko delo. Sodišče je v postopku zavarovanja dokazov nagrado in stroške tožeči stranki odmerilo, kar pomeni, da je upoštevaje dogovorjeno ceno za izdelavo izvedenskega dela, določilo znesek, do katerega je strokovna institucija upravičena.
O nagradi in stroških izvedenca lahko s sklepom odloči zgolj sodišče, ki je izvedenca angažiralo in zgolj v tistem postopku, v katerem ga je angažiralo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o nagradi in stroških izvedenca, imajo pravico do pritožbe stranke in izvedenec. Izvedenec ima pravico do pritožbe, če je njegov stroškovni zahtevek zavrnjen oziroma ima pritožbo le zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen višji stroškovni zahtevek. To pa pomeni, da je sodišče odločilo o nagradi in stroških izvedenca, ki jih je dolžna nositi stranka. V posebni pravdi nagrade in stroškov izvedenca le-ta kot glavnega zahtevka ne more uveljavljati.