ponovna odmera pokojnine - ustavna odločba - prekluzivni rok za vložitev
V točki 19 in 20 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izhaja, da je 60-dnevni rok določen tako za toženo stranko, kot tudi za zavarovance oziroma uživalce pravic. Prekoračitev roka ima za posledico, da zavarovanec oziroma uživalec pokojnine ne more uspešno uveljavljati oprave revizije ter ponovne odmere pokojnine. Na drugi strani pa je toženec bil dolžan v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028382
OZ člen 132, 150, 179, 186.. ZDR-1 člen 177.. ZKL člen 11a.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - študentsko delo - padec s konja - nevarna dejavnost - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je (ob že pravnomočno ugotovljeni odškodninski odgovornosti druge toženke) v ponovljenem postopku pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost prve toženke na podlagi njene objektivne odškodninske odgovornosti kot obratovalke oziroma izvajalke nevarne dejavnosti v skladu s 150. členom OZ. Konkretno opravilo jahača (ujahavanje mladega konja) je potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1.
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in civilna sankcija zanjo, ker je izplačilo zavarovalne vsote oškodovancu, če je ta z direktno tožbo to od zavarovalnice zahteval, njena obveznost, mora zavarovalnica sama nositi tudi breme zamudnih obresti. To pomeni, da jih ne sme vračunati v zavarovalno vsoto, ker bi s tem znižala zavarovalno kritje, s katerim jamči oškodovancu na podlagi zakona, enako pa velja tudi za pravdne stroške. Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju z načelom pravdnega postopka, da nosi stroške pač tista stranka, ki je v pravdi propadla. Takšno je namreč tudi stališče (večinske) sodne prakse.
nadurno delo - odsotnost z dela - izobraževanje delavca
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja po navedeni pogodbi, ni bil na službeni poti, toženka pa je svoje obveznosti do tožnika po tej pogodbi tudi že izpolnila - poleg omenjenih potnih stroškov mu je iz naslova odsotnosti z dela zaradi izobraževanja priznala tudi nadomestilo v višini po 8 ur dnevno.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - naročniška pogodba za mobilni telefon - upravičenec do denarne socialne pomoči - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženi bil prejemnik socialne pomoči, slednjo pa prejema tisti, ki nima dovolj ali sploh dohodkov za preživljanje. Njena višina je zadostovala za preživljanje obdolženca in njegove družine ter za kritje njihovih osnovnih potreb, ne pa tudi za poravnavo mesečnih računov družbi A.S., zaradi česar so ti tudi v celoti ostali neplačani, kar izhaja iz izreka napadene sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00027403
ZJN-2 člen 12, 12/1, 24, 24/4.
kršitev pravil javnega naročanja - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - finančni popravek - odškodninski zahtevek - pravna podlaga za uporabo Smernic COCOF
Ne obstaja obveznost prejemnikov kohezijskih sredstev plačati finančne popravke zaradi naknadno ugotovljenih nepravilnosti že na podlagi Uredb ES in Smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih; uporaba Smernic med pogodbenima strankama mora biti izrecno dogovorjena, da postane del relevantnega materialnega prava.
Že same Smernice v točki 1.3 določajo, da se ne bo izvedel noben popravek, ko je nepravilnost izključno formalne narave brez kakršnega koli dejanskega ali možnega finančnega učinka. Odmerjanje finančnih popravkov je po svoji pravni naravi odškodninskopravno in ni namenjeno (zgolj) kaznovanju prejemnika sredstev.
Drži sicer, kot nadalje izpostavlja pritožba, da se je sodna praksa izrekla v smeri, da v primeru ugotovljenega obstoja kršitev oz. nepravilnosti v postopku javnega naročanja tožnici ni potrebno posebej konkretizirano zatrjevati (in dokazati) obstoja škodljivega vpliva kršitve na porabo proračunskih sredstev. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja naj bi namreč že same po sebi ustvarile domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Vendar pritožba pri tem spregleda, da iz navedene sodne prakse nadalje izhaja, da bi bila RS kljub temu dolžna škodljiv vpliv zatrjevati in dokazovati v primeru, če bi prejemnik sredstev obstoju oz. možnosti obstoja finančnih posledic konkretizirano ugovarjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026818
OZ člen 619, 633, 633/2, 642, 642/3, 649, 649/1. ZPP člen 212.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - dogovor - pravni temelj zahtevka - plačilo dela - pregled in potrditev izvršenega dela - trditveno in dokazno breme
Podjemnik pridobi pravico zahtevati plačilo za opravljeno delo šele, ko je posel opravljen. Opravljen pa je, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali pa prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga (drugi odstavek 633. člena OZ). Za gradbeno pogodbo velja zapisano smiselno (prvi odstavek 649. člena OZ).
Tožeča stranka je nosila trditveno breme glede opravljenih del. Trditvenemu bremenu je sicer zadostila, vendar pa je tožena stranka te trditve prerekala. Tožeča stranka nato ni postavila nobenih novih trditev, predvsem pa ni predložila dokazov o opravi del. Zato ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu.
preizkus ocene dela - zavrženje tožbe - sodno varstvo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ZDR-1 v 200. členu, ZJU v 24. členu, prav tako pa tudi ZSPJS, ne določajo, da je zoper sklep o zahtevi za izločitev članov komisije dovoljena posebna pritožba. Tako zoper ta sklep tudi ni neposrednega sodnega varstva in bo tožnica lahko svoj dvom v nepristranskost komisije izpodbijala ob vložitvi tožbe zoper končno odločitev delodajalca o oceni njene delovne uspešnosti.
ZKP člen 42, 42-5, 371, 371/1, 371/1-11. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 49, 49/1.
zahteva za izločitev sodnika - napačno ugotovljeno dejansko stanje - videz nepristranskosti
Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da izpodbijana odločitev predsednice sodišča temelji na napačnem dejanskem stališču, da pri dogodku ni šlo za politični shod. Glede na obrazložene ugotovitve Komisije glede te okoliščine, ki jim višje sodišče pritrjuje, je torej ta ocena predsednice sodišča napačna, posledično pa se ni opredelila do navedb obdolženega glede nezdružljivosti in nepristranskosti v zvezi z udeležbo preiskovalnega sodnika na tem političnem shodu, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
OZ člen 40, 40/1, 51. ZPP člen 11, 11/2, 212, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
pobotni ugovor - neutemeljen pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje trditev - nezanikana dejstva - sprememba pogodbe - kasnejša sprememba trditev - konkretiziran dokazni predlog
Dogovor iz januarja 2014 je bilo mogoče dokazovati tudi brez listinskih dokazov. Pisnost ni bila predpisana z zakonom, zato sta lahko takšno pisno pogodbo stranki vselej spremenili z neobličnim ustnim dogovorom, in sicer tako, da sta se dogovorili, da ni več tožeča stranka tista, ki plačuje na temelju te pogodbe opravljene storitve. Določbe o obliki pogodbe (51. do 58. člen OZ) temu niso nasprotovale.
Tožeča stranka se je v teku postopka branila s trditvijo, da že računov tožene stranke za opravljene prevoze ni prejela. To je bil zgolj indic, da sta stranki res sklenili dogovor, kot ga je o plačevanju prevozov in drugih storitev zatrjevala tožeča stranka. Kajti če sta stranki res sklenili dogovor o tem, da bo prevoze in ostale storitve odslej plačevala družba B., d. o. o., potem je povsem razumljivo, da tožena stranka v letu 2014 ni več pošiljala računov tožeči stranki. In obratno: če jih tožeča stranka v letu 2014 ni prejemala, kot je sama trdila, potem je to indic, da je bil dogovor o tem, da v letu 2014 plačuje storitve tožene stranke družba B., d. o. o., res sklenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00036735
ZPP člen 154/2, 339/2.. OZ člen 174/1, 179, 182, 299, 378.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Uspeh v pravdi se praviloma določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“, t.j. s kolikšnim deležem svojega zahtevka po višini je tožeča stranka uspela v postopku. Sodna praksa, ki je sicer glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Stroški pravdnega postopka se odmerjajo po načelu uspeha in po načelu krivde. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku le ustrezen del stroškov izvedenine, ni pa dolžna povrniti izvedenine v celoti, prav tako pa je dolžna tudi od teh stroškov (enako kot od ostalih) plačati zakonske zamudne obresti šele od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Pritožba namreč nima prav, ko trdi, da so celotni stroški za delo izvedenca potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, saj pri tem prezre, da ZPP enotno obravnava vse stroške postopka, ki se priznavajo strankam glede na uspeh v pravdi. Strošek izvedenin je le eden izmed stroškov pravdnega postopka, zato ni razlogov za njegovo drugačno obravnavanje, kolikor tega ne opravičujejo posebne okoliščine konkretnega primera.
ZPP člen 249, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52/3, 52/4. ZZZDR člen 106.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov z otrokom - bistveno spremenjene okoliščine - dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu
Le v primeru spremembe bistvenih, pravnorelevantnih okoliščin, bi bilo utemeljeno sodno odločbo o stikih spremeniti.
Nestrinjanje s samim izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Odločilno je, da je izvedenec odgovoril na vsa relevantna vprašanja, da je mnenje jasno in popolno ter obrazloženo na način, ki stranki omogoča preizkus in njegovo grajo.
nujna pot - raba nepremičnine - povezava z javno cesto
Glede na vsebino 88. člena SPZ mora sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti ugotoviti, kaj predstavlja redno rabo nepremičnine, in (šele) nato, ali ima nepremičnina za tako ugotovljeno redno rabo potrebne zveze z javno cesto oziroma ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (1997) člen 1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
jubilejna nagrada
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu, ker je 15. 2. 2017 dopolnil 10 let delovne dobe pri toženi stranki. To, da je tožena stranka tožniku 15. 10. 2010 plačala jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe na podlagi prej veljavne Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, ni ovira za priznanje vtoževanega. Ne nazadnje gre za različni pravici, četudi vezani na podoben jubilej.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2, 54, 56. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2. ZPIZ-2 člen 18.
izvedenec - nagrada izvedencu - izplačilo nagrade in stroškov - posebni primeri
Specialistično znanje mora biti za opravljanje izvedenske naloge ne le potrebno, temveč mora biti uporaba takšnega znanja tudi konkretno zatrjevana in opisana (gl. sklep VSC Cpg 137/2015, r. št. 10 in sklep VSL I Cpg 197/2019, r. št. 7). Ker je že to manjkalo, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati ostalih okoliščin v zvezi z zahtevano nagrado.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - delo v tujini - denarni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le ob določenih pogojih. Ugotovitev, ali življenjske razmere in okoliščine dela na določenem območju izpolnjujejo te pogoje, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
izbira kandidata za delovno mesto - direktor - javni zavod - sodno varstvo - neizbrani kandidat
V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva.
Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ.
Skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenosti uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnosti in utemeljenosti upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je prva vloga, s katero lahko dolžnik nasprotuje v predlogu za izvršbo postavljenemu zahtevku za plačilo obveznosti. Ti ugovori niso omejeni zgolj na prerekanje obveznosti iz razloga ker obveznosti ni ali je ta manjša (npr. tako imenovana negativna dejstva, ugovor prenehanja obveznosti …), temveč tudi, da za sodno uveljavljanje zahtevka niso izpolnjene posebne predpostavke, če jih zakon tako določa. Ena od teh je določena tudi v četrtem odstavku 27. člena ZDOdv. Ta določa, da se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.