CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028466
ZVKSES člen 23, 23/2, 23/3, 29. OZ člen 662, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost za solidnost gradbe - odgovornost prodajalca - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - napake v solidnosti gradbe - stvarne napake na skupnih delih stavbe - sanacija napak - skrite napake - jamčevanje za skrite napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni rok - rok za uveljavljanje napak gradbe - prekluzivni rok za grajanje napak - grajanje napak - aktivna legitimacija upravnika - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne glede na to, da je tožeča stranka grajala napake že 8. 4. 2014, tožbo pa vložila šele 10. 12. 2015, je ugovor poteka prekluzivnega roka za uveljavljanje odprave skritih napak neutemeljen, ker se je toženka na poziv tožeče stranke (dopis z dne 8. 4. 2014) za odpravo napak odzvala in ne le v dopisu z dne 12. 12. 2014 upravnika obvestila, da bo pričela s sanacijo napak na strehi objekta (vključno s tistimi, ki se nanašajo na nagubanost folije na vogalih, lokalna mesta zastajanja vode ter luknje v foliji), pač pa tudi začela z nekaterimi deli za odpravo teh napak. S tem je tožnike zavedla, da bo napake sama sanirala, kar pomeni, da bi bila v tem primeru tožba nepotrebna (tretji odstavek 663. člena OZ).
Upravnik je za vložitev tožbe na odpravo napak na skupnih delih stavbe legitimiran na podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je jasno razvidno (pravilno) stališče sodišča prve stopnje, da za obstoj nepremagljivih ovir sama za sebe ne zadošča okoliščina, da je bila nekomu odvzeta prostost (da je prestajal zaporno kazen oziroma da je bil nameščen na forenzičnem oddelku), ampak, da je potrebno konkretno presojati (kar je v konkretnem primeru tudi storilo), v kakšni meri je bil nekomu iz tega razloga dostop do uresničevanja pravice do sodnega varstva (dejansko) onemogočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027468
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 212, 219, 219/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8, 154, 154/3, 155.
varstvo služnosti - stvarna služnost - služnostna pravica - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izvrševanje služnosti - vsebina služnosti - dokazno breme - priposestvovalna doba - stroški postopka - načelo potrebnosti - težko nadomestljiva škoda
Pritožnica priznava, da s pravno prednico vožnjam nikoli nista nasprotovali. Ne izpodbija ugotovitev sodišča, da so bile vožnje stalne, zlasti pa ne ugotovitve, da tožnikom nikoli nista povedali, da jim vožnje dovoljujeta le občasno – iz hvaležnosti oziroma do preklica. Stalno izvajanje voženj, ki ga lastnik služeče stvari dovoljuje brez omejitev in opozoril o začasnem dovoljenju, ne predstavlja zlorabe njegovega zaupanja.
Ne le tožnik, pač pa tudi toženka v navedbah in vse zaslišane priče so potrdile tožbene navedbe, da so se vožnje z osebnimi vozili izvajale v več kot v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi. Zato dodatno dokazovanje z listinami iz uradnih evidenc o vpisu tožnikovih osebnih vozil v register ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027463
OZ člen 40, 40/2, 87, 87/1, 299, 378. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1. ZFPPIPP člen 277, 277/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - ničnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - zakonske zamudne obresti - krivda za zamudo - delno zavrženje tožbe - ne bis in idem - zahtevek za izpolnitev pogodbe - res iudicata
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima tožeča stranka za prisojene obroke kupnine že izvršilni naslov. Namreč zadevna pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pravdni stranki sta v njem soglašali z njegovo neposredno izvršljivostjo, skladno z njim pa so prisojeni obroki kupnine tudi že zapadli v plačilo (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Ker ima neposredno izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava (17. člen ZIZ), je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožnici prisodilo zgoraj navedene obroke kupnine, storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti je zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen OZ).
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in do njih pride ne glede na dolžnikovo krivdo za zamudo.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenosti uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnosti in utemeljenosti upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je prva vloga, s katero lahko dolžnik nasprotuje v predlogu za izvršbo postavljenemu zahtevku za plačilo obveznosti. Ti ugovori niso omejeni zgolj na prerekanje obveznosti iz razloga ker obveznosti ni ali je ta manjša (npr. tako imenovana negativna dejstva, ugovor prenehanja obveznosti …), temveč tudi, da za sodno uveljavljanje zahtevka niso izpolnjene posebne predpostavke, če jih zakon tako določa. Ena od teh je določena tudi v četrtem odstavku 27. člena ZDOdv. Ta določa, da se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.
Kot izhaja iz obsežne in ustaljene sodne prakse (II Ips 179/2009), je bistveno pri presoji utemeljenosti izključitve zavarovalnega primera, ali je imel zavarovanec dejansko možnost, da takoj po dogodku obvesti policijo. Tožnica ni zatrjevala niti dokazovala, da te možnosti ni imela.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 153, 153/3, 153/4, 214, 214/2, 249, 249/1, 408, 408/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 46.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - preživljanje skupnih otrok - potrebe otroka - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - določitev izvedenca po uradni dolžnosti - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za sodnega izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - stroški iz sredstev sodišča
Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.
skupno premoženje bivših zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - podjetje - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca - tek zakonskih zamudnih obresti
V primeru odsvojitve dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja) skupno premoženje ne preneha, le spremeni obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanega skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
statusni spor - stroškovna odločitev - prosti preudarek
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka po prostem preudarku (prim. 413. člen ZPP) spregledalo pomemben vidik, in sicer, da toženka v času, ko je tožnik (še pred otrokovim rojstvom) na CSD podal izjavo o priznanju očetovstva, ni bila prepričana o njegovem očetovstvu (ob zaslišanju je povedala, da je sedaj, ob preračunavanju datuma zanositve, datuma rojstva in analize DNK, prepričana, da tožnik ni otrokov oče, prej pa o tem še ni bila čisto prepričana). Toženka je dopuščala možnost, da tožnik ni A. A. oče, vendar ga s svojimi dvomi ni seznanila. Tožnika je torej zavestno puščala v veri, da je otrokov oče, čeprav sama o tem ni bila gotova. Ni nepomembno, da je bil tožnik v zmoti glede očetovstva kar pet let. Dilemo o očetovstvu je lahko razrešil le po sodni poti. Opisane dejanske okoliščine utemeljujejo odločitev, da mora toženka tožniku povrniti vse po sodišču prve stopnje priznane stroške pravdnega postopka.
zavrženje dela tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je del tožbe zavrglo, ker je pravilno ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 ter da v obravnavanem primeru (ko prva pošiljka s tožbo ni prispela na nobeno sodišče, ker je bila vrnjena pošiljatelju) ni mogoče uporabiti devetega odstavka 112. člena ZPP. Po tej določbi se tožba, vezana na rok, ki je bila poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo.
predhodno vprašanje - pomanjkljiva dokazna ocena - metodološki napotek - spor o obsegu zapuščine - darilo zapustnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Čeprav je izvedlo vse predlagane dokaze, je nato ocenilo le tiste, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene.
Ni pomembno, zakaj je domnevna obdarjenka porabila podarjena denarna sredstva. Bistveno je, ali ji je zapustnica ta sredstva hotela neodplačno nakloniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo
Posrednik se torej praviloma ne pogaja namesto stranke in, kar je bistveno, ohranja nevtralen položaj, zato ne svetuje in ne pomaga stranki pri pogajanjih na način, da bi le-ta pridobila nepremičnino po čim nižji ceni. Ker je bil tožnik po pogodbi zavezan opraviti storitve, ki ne spadajo v okvir posredniške pogodbe, je zaključek sodišča, da pri sporni pogodbi ne gre za posredniško pogodbo in da ni omejitve po ZNPosr glede višine provizije pravilen.
ZFPPIPP člen 396, 396/1-1, 396/1-2, 396/2, 396/4. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - nejasna izjava - pogojno priznanje terjatev
Poleg tega iz seznama ni razvidno, kakšni so zneski neplačanih priznanih terjatev. Ker je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), mora biti to iz seznama jasno in nedvoumno razvidno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026664
ZPP člen 158, 413. ZNP člen 35, 37. ZNP-1 člen 216.
umik predloga - povrnitev stroškov postopka - porazdelitev stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 413. členu ZPP v zvezi s 35. členom ZNP o stroških v postopkih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče po prostem preudarku. Pravilna je ugotovitev, da je postopek tekel v interesu obeh udeležencev. Skladna s to ugotovitvijo je odločitev, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, ne pa tudi odločitev, da stroške, nastale z izvedbo dokaznega postopka, trpi le nasprotna udeleženka, ki je bila v postopku aktivna in predlagala izvedbo dokazov. Prav zaradi tega, ker je postopek tekel v interesu obeh udeležencev, je prav, da si te stroške razdelita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026885
SPZ člen 99. SZ-1 člen 2, 2/5, 25, 25/4, 26, 27, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 30, 34, 35, 36, 37, 38. ZPP člen 7, 154, 154/2, 157, 158, 212, 214, 254, 254/2, 254/3, 316. ZVKSES člen 22, 27, 29. ZGO-1 člen 2, 3, 6, 6/1, 156a. URS člen 33.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna tožba - prepovedni in odstranitveni zahtevek - stanovanjsko poslovna stavba - poslovni prostor - sprememba namembnosti rabe - razmerja med etažnimi lastniki - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - izboljšave na nepremičnini - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - tričetrtinska večina - naknadno soglasje - naknadna odobritev - poseg v konstrukcijo objekta - redno vzdrževanje - izvedenec gradbene stroke - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - skupni del stavbe - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - legalizacija nedovoljene gradnje - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - izpolnitev zahtevka med postopkom - zmotna uporaba materialnega prava - časovne meje pravnomočnosti - delitev stroškov etažnih lastnikov - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - primopredaja - zakonske dolžnosti upravnika - stroški postopka - delni uspeh v pravdi
Glede na tretji odstavek 29. člena SZ-1 zadošča tričetrtinsko soglasje za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v konkretnem primeru za izdelavo novih vrat v lekarno, s čimer ni bilo poseženo v konstrukcijo objekta. Ko se ugotavlja, ali je za dela treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba uporabiti definicijo vzdrževanja po ZGO-1, in to različico zakona, ki je veljala v času izvedenih del.
Soglasje za izvedbo del v smislu 29. člena SZ-1 je mogoče veljavno dati tudi za nazaj - kot odobritev že izvedenih del.
Sprememba parkirnega prostora v vhod v lekarno, namestitev plastičnih pohodnih mrež na zelenico in uporaba zelenice za kavarniški vrt so spremembe, ki glede na drugi odstavek 29. člena SZ-1 zahtevajo soglasje vseh solastnikov.
Neustrezna porazdelitev stroškov in drugih bremen v zvezi s solastno stvarjo ni vznemirjanje lastninske pravice v smislu 99. člena SPZ.
Primopredaja z zapisnikom in izročitvijo ključev se opravi pri izročitvi stanovanja, medtem ko primopredajo skupnih delov, naprav in prostorov za posamezne etažne lastnike opravi upravnik.
Dolžnosti upravnika iz ZVKSES ne vsebujejo njegove dolžnosti, da sam odpravi morebitne stvarne napake ali opravi druga manjkajoča dela, ki bi jih sicer moral prodajalec oz. investitor.
Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek z izjavo sodišču, ne pa, če ga izpolni.
Reševanju stroškovnega problema v primeru, ko toženec tekom pravde izpolni zahtevek, je namenjen 158. in ne 157. člen ZPP.
postopek osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - dolžna profesionalna skrbnost - kršitev predpisane skrbnosti stečajnega upravitelja - obveznosti upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - varstvo upnikov - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Pritožbene navedbe o tem, da ga je sodišče razrešilo in postavilo novega upravitelja v zaključni fazi postopka osebnega stečaja, ne morejo izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da mora upravitelj ves čas postopka opravljati svoje obveznosti v skladu s standardi iz 98. člena ZFPPIPP ne glede na (morebitno zaključno) fazo. Riziko slabe organizacije dela upravitelja ne more biti na račun upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00028099
ZPP člen 254, 254/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355. OZ člen 6, 6/2, 83, 381, 934, 943, 943/1, 943/2.
poškodba v prometni nezgodi - zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem in nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvedenec medicinske stroke - predlog za postavitev novega izvedenca - rentni zahtevek - mesečna renta - zapadlost terjatve - zapadlost zavarovalnine in tek obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - procesne obresti - davčna obveznost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustna pritožbena novota - delna razveljavitev sodbe - ustavna pravica do pritožbe
Stališče tožnika, da dodatni 14-dnevni rok za izpolnitev obveznosti velja le pred vložitvijo tožbe, potem pa rok za plačilo teče od takrat, ko je bilo dejansko možno ugotoviti dokončno stanje, ki dokazuje v zavarovalni pogodbi določen procent invalidnosti, je materialnopravno zmotno, saj nima opore v 934. členu OZ niti v 9. členu Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje.
Gre za dopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Šele s prejemom sodbe je namreč tožena stranka lahko ugotovila, da sodišče ni upoštevalo med pravdnima strankama nespornega dejstva, da toženka tožniku mesečno nakazuje rento.
spor o stvarni pristojnosti - vrednost spornega predmeta - višina tožbenega zahtevka - denarna odškodnina
Iz tožbenih navedb izhaja, da znaša celotna utrpljena škoda, za katero se zahteva odškodnina, 127.300 EUR, vendar zahteva tožeča stranka le odškodnino v okviru zakonske omejitve na trikratnik pavšalne odškodnine (15.750 EUR), kar ob upoštevanju že priznane odškodnine v višini 5.250 EUR znaša 10.500 EUR. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zahteva 127.300 EUR, zaradi česar okrajno sodišče ni stvarno pristojno za sojenje v zadevi, je tako napačna.