ZPP člen 13, 181, 181/2. ZZZDR člen 81, 81a, 81a/3, 124. ZPIZ-2 člen 54.
pravica zakonca do preživnine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - vdovska pokojnina - dolžnost preživljanja zakonca - preživninska obveznost otrok
Ugotovitvena tožba se vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo korist od vložitve takšne tožbe. Pravna korist je lahko tudi premoženjskega značaja in sicer pravica do vdovske pokojnine po razvezanemu zakoncu.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028456
ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/1, 23/3, 24, 30, 35, 35/1. ZPZS člen 37, 38. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2, 2/1. ZNP člen 35, 35/1, 37.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - splošni skupni del - pravica uporabe - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - pravica uporabe stavbnega zemljišča - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - lastninska pravica - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino
S prenosom lastninske pravice oziroma pravice uporabe stavbe, zgrajene na dodeljenem stavbnem zemljišču, je na tistega, ki je pridobil stavbo, prešla tudi pravica uporabe zemljišča (38. člen ZPZS). Čeprav zakon ni izrecno omenjal oddaje zemljišča za gradnjo garaž, je sodna praksa v dejansko povsem primerljivih in podobnih primerih lastninjenja garaž, zgrajenih v prejšnjem sistemu družbene lastnine, zavzela enotno in ustaljeno stališče, da je navedena pravna določila treba upoštevati tudi pri zemljiščih, ki so bila z odločbo pristojnega organa oddana v uporabo zasebnikom za izgradnjo garaž. Odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje po uveljavljenih stališčih sodne prakse vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030152
KZ-1 člen 204, 204/1. ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11.. URS člen 22.
odvzem tuje premične stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - prilastitev - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - izvedensko mnenje - enako varstvo pravic
Iztrganje pomeni način odvzema tuje stvari, medtem ko je pojem prilastitve sam po sebi tako jasen, da dodatna konkretizacija ni potrebna, obdolžencu pa tudi omogoča učinkovito obrambo. Zaradi opisanega načina odvzema premičnin in njihove prilastitve tudi ne drži, da je izrek sam s sabo v nasprotju (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00027801
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 24, 35.
stavba - posebni deli stavbe - vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - spor o lastništvu - zakonske domneve - verjetnost pravice
V skladu s svojim namenom ZVEtL-1 omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1. Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027473
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za uporabo glasbenih del - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - primerna tarifa - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok - neupravičena pridobitev - deljiva terjatev - licenčna analogija - tek zakonskih zamudnih obresti - kršitev pravice do izjave
Ob določitvi zneska 0,198 EUR na naročnika mesečno vprašanje dvotirnega uveljavljanja nadomestila v ločenih postopkih še ni bilo aktualno. Nadgradnjo stališča Vrhovnega sodišča RS o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabna licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na zadnje pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA po sklenitvi omenjene licenčne pogodbe ostal nespremenjen).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5, 5/4.. ZDR člen 120, 122.. ZJU člen 106, 107.. ZPol člen 67b, 68, 68/1, 68/1-4.. ZODPol člen 45a, 45a/1, 45a/2, 45a/3, 45a/4, 45a/5, 45a/6.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - plačilo razlike plače - delo policista - pripravništvo - obvezno usposabljanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v spornem času šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027468
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 212, 219, 219/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8, 154, 154/3, 155.
varstvo služnosti - stvarna služnost - služnostna pravica - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izvrševanje služnosti - vsebina služnosti - dokazno breme - priposestvovalna doba - stroški postopka - načelo potrebnosti - težko nadomestljiva škoda
Pritožnica priznava, da s pravno prednico vožnjam nikoli nista nasprotovali. Ne izpodbija ugotovitev sodišča, da so bile vožnje stalne, zlasti pa ne ugotovitve, da tožnikom nikoli nista povedali, da jim vožnje dovoljujeta le občasno – iz hvaležnosti oziroma do preklica. Stalno izvajanje voženj, ki ga lastnik služeče stvari dovoljuje brez omejitev in opozoril o začasnem dovoljenju, ne predstavlja zlorabe njegovega zaupanja.
Ne le tožnik, pač pa tudi toženka v navedbah in vse zaslišane priče so potrdile tožbene navedbe, da so se vožnje z osebnimi vozili izvajale v več kot v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi. Zato dodatno dokazovanje z listinami iz uradnih evidenc o vpisu tožnikovih osebnih vozil v register ni bilo potrebno.
SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 30, 33, 33/1. EZ-1 člen 276.
motenje posesti - zadnje mirno posestno stanje - odklop električne energije - priklop na javno električno omrežje - odklonitev soglasja - motilno dejanje - protipravno ravnanje - neposredna in posredna posest
Zadnje mirno posestno stanje ni vsebovalo prisotnosti električne energije in ga zato toženka ni mogla (samovoljno) spremeniti z odklonitvijo soglasja za priklop na električno omrežje. Poleg tega lastnikova odklonitev soglasja za priklop na električno omrežje ne more predstavljati protipravnega ravnanja.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je jasno razvidno (pravilno) stališče sodišča prve stopnje, da za obstoj nepremagljivih ovir sama za sebe ne zadošča okoliščina, da je bila nekomu odvzeta prostost (da je prestajal zaporno kazen oziroma da je bil nameščen na forenzičnem oddelku), ampak, da je potrebno konkretno presojati (kar je v konkretnem primeru tudi storilo), v kakšni meri je bil nekomu iz tega razloga dostop do uresničevanja pravice do sodnega varstva (dejansko) onemogočen.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenosti uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnosti in utemeljenosti upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je prva vloga, s katero lahko dolžnik nasprotuje v predlogu za izvršbo postavljenemu zahtevku za plačilo obveznosti. Ti ugovori niso omejeni zgolj na prerekanje obveznosti iz razloga ker obveznosti ni ali je ta manjša (npr. tako imenovana negativna dejstva, ugovor prenehanja obveznosti …), temveč tudi, da za sodno uveljavljanje zahtevka niso izpolnjene posebne predpostavke, če jih zakon tako določa. Ena od teh je določena tudi v četrtem odstavku 27. člena ZDOdv. Ta določa, da se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.
pritožba - umik pritožbe - stroški za odgovor na pritožbo
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
Za neodplačne pogodbe je značilno, da že sklenitev pogodbe povzroči zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj se s sklenitvijo neodplačne pogodbe obveznosti stečajnega dolžnika povečajo za znesek, ki je enak vrednosti izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je stečajni dolžnik zavezal opraviti z neodplačnim pravnim poslom in se s tem nujno oslabi dolžnikov poslovnofinančni položaj ter so(prispevajo) k nastanku insolventnosti. Neodplačna razpolaganja so zato izpodbojna tudi, če so bila opravljena preden je dolžnik postal insolventen. Pomembno je le, da so bila opravljena znotraj obdobja izpodbojnosti. Ker torej velja, da bi morali sporni pogodbi biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pa nista bili, sta nični. Ničnost pa se lahko uveljavlja, četudi se je nad eno od pogodbenih strank pričel postopek osebnega stečaja in če se ta ugotovi, nastopijo enaki učinki kot v primeru, če se ugotovi, da je dejanje izpodbojno po pravilih ZFPPIPP. Vzpostavi se vrnitveni zahtevek enak povračilnemu zahtevku po 278. členu ZFPPIPP. Razlika je le v tem, da v primeru ničnosti ni bistveno ali je stečajni dolžnik kot pogodbena stranka v času sklenitve ničnega posla bil insolventen.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/4, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1, 267, 267/2, 274, 274/1, 319. OZ člen 642.
ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški in nagrada izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - določitev plačila in izplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odločanje o stroških in nagradi izvedenca v posebni pravdi - zavrženje tožbe
Za individualizacijo spora oziroma zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, sta relevantna izrek odločbe in dejanska podlaga odločbe.
Pritožnici ni mogoče pritrditi v razlogovanju, da sodišče ni zavrnilo presežka zahtevka tožeče stranke na plačilo nagrade in stroškov za izvedensko delo. Sodišče je v postopku zavarovanja dokazov nagrado in stroške tožeči stranki odmerilo, kar pomeni, da je upoštevaje dogovorjeno ceno za izdelavo izvedenskega dela, določilo znesek, do katerega je strokovna institucija upravičena.
O nagradi in stroških izvedenca lahko s sklepom odloči zgolj sodišče, ki je izvedenca angažiralo in zgolj v tistem postopku, v katerem ga je angažiralo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o nagradi in stroških izvedenca, imajo pravico do pritožbe stranke in izvedenec. Izvedenec ima pravico do pritožbe, če je njegov stroškovni zahtevek zavrnjen oziroma ima pritožbo le zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen višji stroškovni zahtevek. To pa pomeni, da je sodišče odločilo o nagradi in stroških izvedenca, ki jih je dolžna nositi stranka. V posebni pravdi nagrade in stroškov izvedenca le-ta kot glavnega zahtevka ne more uveljavljati.
uporabnina - solastnina na nepremičnini - upravičenja solastnika - onemogočanje uporabe nepremičnine solastniku - neupravičena obogatitev - menjava ključavnice
Tožnica ni uspela dokazati, da bi jo toženec oviral pri uporabi solastne hiše. Tako niso izpolnjeni pogoji za obogatitveni zahtevek. Med solastniki pa je treba dokazati, da kdo uporablja stvar v celoti, oziroma krši pravice drugih solastnikov.
izbira kandidata za delovno mesto - direktor - javni zavod - sodno varstvo - neizbrani kandidat
V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva.
Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ.
Skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo
predhodno vprašanje - pomanjkljiva dokazna ocena - metodološki napotek - spor o obsegu zapuščine - darilo zapustnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Čeprav je izvedlo vse predlagane dokaze, je nato ocenilo le tiste, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene.
Ni pomembno, zakaj je domnevna obdarjenka porabila podarjena denarna sredstva. Bistveno je, ali ji je zapustnica ta sredstva hotela neodplačno nakloniti.
statusni spor - stroškovna odločitev - prosti preudarek
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka po prostem preudarku (prim. 413. člen ZPP) spregledalo pomemben vidik, in sicer, da toženka v času, ko je tožnik (še pred otrokovim rojstvom) na CSD podal izjavo o priznanju očetovstva, ni bila prepričana o njegovem očetovstvu (ob zaslišanju je povedala, da je sedaj, ob preračunavanju datuma zanositve, datuma rojstva in analize DNK, prepričana, da tožnik ni otrokov oče, prej pa o tem še ni bila čisto prepričana). Toženka je dopuščala možnost, da tožnik ni A. A. oče, vendar ga s svojimi dvomi ni seznanila. Tožnika je torej zavestno puščala v veri, da je otrokov oče, čeprav sama o tem ni bila gotova. Ni nepomembno, da je bil tožnik v zmoti glede očetovstva kar pet let. Dilemo o očetovstvu je lahko razrešil le po sodni poti. Opisane dejanske okoliščine utemeljujejo odločitev, da mora toženka tožniku povrniti vse po sodišču prve stopnje priznane stroške pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027726
ZPP člen 325. ZNP-1 člen 37. ZVEtL-1 člen 3, 16, 25, 31, 57.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - stroški postopka
Neutemeljeno peta nasprotna udeleženka ponavlja pritožbene razloge, ki so že bili vsebinsko obravnavani v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče ji je v odločbi II Cp 781/2018 glede vseh osmih izpodbijanih posameznih delov stavbe obrazložilo, da je sodišče prve stopnje 31. člen ZVEtL-1 pravilno uporabilo, ko je ugotovilo lastninsko pravico pete nasprotne udeleženke na podlagi vpisa njene solastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se pritožbeno sodišče na obrazložitev v tem sklepu v celoti sklicuje in ponovno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in so neutemeljene vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje, da ni oziroma noče biti lastnica zgoraj navedenih posameznih delov.