pritožba - umik pritožbe - stroški za odgovor na pritožbo
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
Tožnica je torej tožencu dne 25. 4. 2013, ker je bil v delovnem razmerju za nedoločen čas, enako kot ostalim delavcem, plačala regres za letni dopust v celoti. S tem, ko je tožencu delovno razmerje dne 7. 5. 2013 prenehalo, je odpadla podlaga za plačilo regresa za letni dopust nad sorazmernim delom.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23.
nadurno delo - službena pot - povrnitev stroškov za izobraževanje - delovni čas
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil z dela odsoten, toženka pa mu je bila dolžna plačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela. Toženka mu je priznala odsotnost 8 ur dnevno, kar je pravilno.
Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, predstavljajo ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas.
ZST-1 člen 12, 13, 13/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - predlog za taksno oprostitev - določitev roka za plačilo takse - začetek teka roka - obročno plačilo sodne takse
Izpodbijana odločitev, s katero je sodišče toženčevo pritožbo zoper sodbo štelo za umaknjeno (105a. člen ZPP), je pravilna, saj toženec v petnajstdnevnem roku od prejema sklepa o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse (zoper katerega ni podal pritožbe) ni plačal sodne takse.
postopek osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - dolžna profesionalna skrbnost - kršitev predpisane skrbnosti stečajnega upravitelja - obveznosti upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - varstvo upnikov - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Pritožbene navedbe o tem, da ga je sodišče razrešilo in postavilo novega upravitelja v zaključni fazi postopka osebnega stečaja, ne morejo izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da mora upravitelj ves čas postopka opravljati svoje obveznosti v skladu s standardi iz 98. člena ZFPPIPP ne glede na (morebitno zaključno) fazo. Riziko slabe organizacije dela upravitelja ne more biti na račun upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028466
ZVKSES člen 23, 23/2, 23/3, 29. OZ člen 662, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost za solidnost gradbe - odgovornost prodajalca - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - napake v solidnosti gradbe - stvarne napake na skupnih delih stavbe - sanacija napak - skrite napake - jamčevanje za skrite napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni rok - rok za uveljavljanje napak gradbe - prekluzivni rok za grajanje napak - grajanje napak - aktivna legitimacija upravnika - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne glede na to, da je tožeča stranka grajala napake že 8. 4. 2014, tožbo pa vložila šele 10. 12. 2015, je ugovor poteka prekluzivnega roka za uveljavljanje odprave skritih napak neutemeljen, ker se je toženka na poziv tožeče stranke (dopis z dne 8. 4. 2014) za odpravo napak odzvala in ne le v dopisu z dne 12. 12. 2014 upravnika obvestila, da bo pričela s sanacijo napak na strehi objekta (vključno s tistimi, ki se nanašajo na nagubanost folije na vogalih, lokalna mesta zastajanja vode ter luknje v foliji), pač pa tudi začela z nekaterimi deli za odpravo teh napak. S tem je tožnike zavedla, da bo napake sama sanirala, kar pomeni, da bi bila v tem primeru tožba nepotrebna (tretji odstavek 663. člena OZ).
Upravnik je za vložitev tožbe na odpravo napak na skupnih delih stavbe legitimiran na podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoče telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - odmera odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Kar je sodišče presojalo kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (bolečine, do katerih prihaja ob spremembi temperatur in ki jih povzroča titanium ploščica, ki je vgrajena v tožnikovo čeljust), je v resnici škoda iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Komaj opazna brazgotina odraslega moškega, ki jo je mogoče zakriti z brado, predstavlja manjšo spremembo v oškodovančevem videzu in ne ustreza pravnemu pojmu skaženosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00028099
ZPP člen 254, 254/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355. OZ člen 6, 6/2, 83, 381, 934, 943, 943/1, 943/2.
poškodba v prometni nezgodi - zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem in nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvedenec medicinske stroke - predlog za postavitev novega izvedenca - rentni zahtevek - mesečna renta - zapadlost terjatve - zapadlost zavarovalnine in tek obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - procesne obresti - davčna obveznost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustna pritožbena novota - delna razveljavitev sodbe - ustavna pravica do pritožbe
Stališče tožnika, da dodatni 14-dnevni rok za izpolnitev obveznosti velja le pred vložitvijo tožbe, potem pa rok za plačilo teče od takrat, ko je bilo dejansko možno ugotoviti dokončno stanje, ki dokazuje v zavarovalni pogodbi določen procent invalidnosti, je materialnopravno zmotno, saj nima opore v 934. členu OZ niti v 9. členu Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje.
Gre za dopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Šele s prejemom sodbe je namreč tožena stranka lahko ugotovila, da sodišče ni upoštevalo med pravdnima strankama nespornega dejstva, da toženka tožniku mesečno nakazuje rento.
ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 116, 116/1. ZD člen 213, 213/4, 213/5.
ugotovitev in varovanje pravic strank - napotitev na pravdo - tožba na izločitev iz zapuščine - rok za vložitev tožbe - predlog za podaljšanje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Podaljšanje roka se mora predlagati, preden se rok izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Ker je pritožnica podaljšanje predlagala kasneje, je njen predlog prepozen.
ZFPPIPP člen 396, 396/1-1, 396/1-2, 396/2, 396/4. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - nejasna izjava - pogojno priznanje terjatev
Poleg tega iz seznama ni razvidno, kakšni so zneski neplačanih priznanih terjatev. Ker je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), mora biti to iz seznama jasno in nedvoumno razvidno.
predhodno vprašanje - pomanjkljiva dokazna ocena - metodološki napotek - spor o obsegu zapuščine - darilo zapustnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Čeprav je izvedlo vse predlagane dokaze, je nato ocenilo le tiste, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene.
Ni pomembno, zakaj je domnevna obdarjenka porabila podarjena denarna sredstva. Bistveno je, ali ji je zapustnica ta sredstva hotela neodplačno nakloniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00027559
ZPP člen 139, 141. ZFPPIPP člen 121.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve
Ker pritožnik ni navedel dejstev niti dokazov, ki bi potrjevale njegovo zatrjevanje, da ni prejel obvestila za sprejem sklepa za dopolnitev predloga za taksno oprostitev, saj iz listin v spisu (vročilnice) izhaja drugačno dejansko stanje (torej, da mu je bilo pisanje vročeno na podlagi 141. člena ZPP), je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ko je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027726
ZPP člen 325. ZNP-1 člen 37. ZVEtL-1 člen 3, 16, 25, 31, 57.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - stroški postopka
Neutemeljeno peta nasprotna udeleženka ponavlja pritožbene razloge, ki so že bili vsebinsko obravnavani v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče ji je v odločbi II Cp 781/2018 glede vseh osmih izpodbijanih posameznih delov stavbe obrazložilo, da je sodišče prve stopnje 31. člen ZVEtL-1 pravilno uporabilo, ko je ugotovilo lastninsko pravico pete nasprotne udeleženke na podlagi vpisa njene solastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se pritožbeno sodišče na obrazložitev v tem sklepu v celoti sklicuje in ponovno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in so neutemeljene vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje, da ni oziroma noče biti lastnica zgoraj navedenih posameznih delov.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23.
nadure - nadurno delo - izobraževanje - povrnitev stroškov za izobraževanje - delovni čas
Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, predstavljajo ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027362
OZ člen 199, 200, 201. SPZ člen 67.
sanacija objekta - delo na strehi - vzdrževalna dela - razmerja med solastniki - solastniki skupnih delov - popravilo strehe - posel rednega upravljanja - nujen posel rednega upravljanja - soglasje solastnika - soglasje solastnika k izvedbi investicije - povračilo stroškov - poslovodstvo brez naročila - nujna dela - pogoj nujnosti in neodložljivosti - notifikacijska dolžnost - neizpolnitev dolžnosti
Ker tožnici nihče od solastnikov (vključno s tožencem) soglasja za izvedbo sanacijskih del ni dal, izvedbe del pa ji ni dovolilo niti sodišče, do povračila nastalih stroškov ob upoštevanju 67. člena SPZ ni upravičena.
Če solastnik opravi nujno popravilo solastne stvari, položaj nima značilnosti verzije oziroma neupravičene obogatitve. Pri verziji namreč prikrajšani zmotno misli, da korist pridobiva zase. Tožnica pa je, čeprav je vedela, da s tem posega v deloma tujo stvar, izvedla sanacijo in jo plačala. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa je vmešavanje v tuje posle prepovedano. Izjemo predstavlja le dopustna gestija, ko nekdo vedoma in hote opravi tuj posel, ki pa je nujno potreben, saj bi sicer nastala škoda (nujna gestija), ali pa bi bila zamujena očitna korist za gospodarja (koristna gestija)
Do povračila tožnica ni upravičena niti na podlagi določil OZ o poslovodstvu brez naročila (199. do 205. člen), čeprav iz deloma drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Pri presoji je namreč treba upoštevati dve možni situaciji v pogledu stanja strehe v decembru 2016 (ko je tožnica tožencu poslala dopis) oziroma v januarju 2017 (ko je toženec opravil ogled) v primerjavi s stanjem v septembru 2017, ko so se dela izvedla.
V kolikor je bilo stanje strehe na solastni nepremičnini v decembru 2016 oziroma januarju 2017 v bistvenem enako kot v septembru 2017, potem dejstvo, da je tožnica z izvedbo del čakala več mesecev, nedvomno narekuje sklep, da ni šlo za dela, ki jih ni bilo mogoče odložiti (dela so namreč že bila odložena) in tožnica zato ni upravičena do povračila stroškov na podlagi pravil o poslovodstvu brez naročila (glej 199. člen OZ).
V kolikor pa se je stanje strehe v času med januarjem in septembrom 2017 poslabšalo in je v septembru obnova strehe postala neodložljiv posel, pa je na dlani, da dopis tožnice, ki ga je tožencu poslala v decembru 2016, ne pomeni pravilno izpolnjene notifikacijske dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00028517
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
članek v medijih - objava sodbe ali popravka - preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - (ne)resničnost izjave - dokaz resničnosti - trditev o dejstvih - mnenje - svoboda izražanja - javni interes - javna razprava - neresnična izjava - neresnična in žaljiva obdolžitev - žaljiva obdolžitev s tiskom - poseg v čast in dobro ime - pravica do ugleda ali dobrega imena - okrnitev ugleda - kršitev osebnostne pravice - odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - duševno trpljenje oškodovanca - dokazno breme - načelo uspeha v pravdi
S trditvijo, da je bil tožnik kaznovan zaradi prirejanja rezultatov nogometnih tekem, čeprav je šlo le za ugibanje, je toženec prekoračil dopustne meje svobode izražanja. Svoboda izražanja predstavlja ne le človekovo pravico, ampak tudi enega od temeljnih gradnikov demokratične družbe, ki vključuje posameznikovo pravico do izrekanja o zadevah javnega pomena. Drži tudi, da zaradi pomena te pravice ni nedopusten vsak žaljiv zapis o drugem in da so meje sprejemljive kritike ravnanj oseb, udeleženih v te vrste zadevah, širše kot tedaj, ko gre za druge osebe. Pri presoji o tem, ali je sporna izjava varovana s svobodo izražanja, pa je poleg navedenih okoliščin pomembno še, ali je imela dovolj podlage v dejstvih. Natančneje povedano: pomembno je, ali je izjavitelj imel dovolj podlage, da je verjel v resničnost izjave o dejstvu, oziroma – če sporna izjava predstavlja mnenje – ali je izraženo mnenje imelo dovolj podlage v (resničnih) dejstvih.
Mnenje toženca kot umetnostnega zgodovinarja, ki se v svojem poklicnem delu ukvarja s Plečnikovo dediščino, sodi v javno razpravo. To velja tudi za njegovo mnenje o tožnikovem angažmaju v načrtovani investiciji in ravnanju medijev v zvezi s tem. Upoštevaje tožnikovo vlogo v načrtovani investiciji v zvezi s kulturnim spomenikom državnega pomena, ki je predmet obravnave v članku, so meje sprejemljive kritike njegovih ravnanj široke. Ne glede na to vanjo ne sodijo izjave o neresničnih dejstvih, ki posegajo v tožnikov ugled. Trditev, da je bila oseba kaznovana zaradi prirejanja rezultatov nogometnih tekem, zmanjšuje ugled osebe. Gre za očitek ravnanja v nasprotju tako s pravili in etiko športa kot z zakoni. Četudi izjave o kaznovanosti v prispevku, kot je obravnavani, ni mogoče razumeti na enak način, kot da gre za kazensko obsodbo, je očitek tako hud, da ob izostanku dokazov, ki bi potrjevali njegovo resničnost, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bil toženec mogel verjeti v resničnost izjave, sega onkraj meja dopustnega izražanja.
Porušenje duševnega ravnotežja pri tožniku, ki ga je pripisati objavi sporne izjave, ni bilo niti tako dolgotrajno niti tako intenzivno, da bi bila poleg javne objave preklica izjave in opravičila utemeljena še prisoja denarne odškodnine.