Posrednik se torej praviloma ne pogaja namesto stranke in, kar je bistveno, ohranja nevtralen položaj, zato ne svetuje in ne pomaga stranki pri pogajanjih na način, da bi le-ta pridobila nepremičnino po čim nižji ceni. Ker je bil tožnik po pogodbi zavezan opraviti storitve, ki ne spadajo v okvir posredniške pogodbe, je zaključek sodišča, da pri sporni pogodbi ne gre za posredniško pogodbo in da ni omejitve po ZNPosr glede višine provizije pravilen.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00027801
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 24, 35.
stavba - posebni deli stavbe - vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - spor o lastništvu - zakonske domneve - verjetnost pravice
V skladu s svojim namenom ZVEtL-1 omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1. Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027362
OZ člen 199, 200, 201. SPZ člen 67.
sanacija objekta - delo na strehi - vzdrževalna dela - razmerja med solastniki - solastniki skupnih delov - popravilo strehe - posel rednega upravljanja - nujen posel rednega upravljanja - soglasje solastnika - soglasje solastnika k izvedbi investicije - povračilo stroškov - poslovodstvo brez naročila - nujna dela - pogoj nujnosti in neodložljivosti - notifikacijska dolžnost - neizpolnitev dolžnosti
Ker tožnici nihče od solastnikov (vključno s tožencem) soglasja za izvedbo sanacijskih del ni dal, izvedbe del pa ji ni dovolilo niti sodišče, do povračila nastalih stroškov ob upoštevanju 67. člena SPZ ni upravičena.
Če solastnik opravi nujno popravilo solastne stvari, položaj nima značilnosti verzije oziroma neupravičene obogatitve. Pri verziji namreč prikrajšani zmotno misli, da korist pridobiva zase. Tožnica pa je, čeprav je vedela, da s tem posega v deloma tujo stvar, izvedla sanacijo in jo plačala. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa je vmešavanje v tuje posle prepovedano. Izjemo predstavlja le dopustna gestija, ko nekdo vedoma in hote opravi tuj posel, ki pa je nujno potreben, saj bi sicer nastala škoda (nujna gestija), ali pa bi bila zamujena očitna korist za gospodarja (koristna gestija)
Do povračila tožnica ni upravičena niti na podlagi določil OZ o poslovodstvu brez naročila (199. do 205. člen), čeprav iz deloma drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Pri presoji je namreč treba upoštevati dve možni situaciji v pogledu stanja strehe v decembru 2016 (ko je tožnica tožencu poslala dopis) oziroma v januarju 2017 (ko je toženec opravil ogled) v primerjavi s stanjem v septembru 2017, ko so se dela izvedla.
V kolikor je bilo stanje strehe na solastni nepremičnini v decembru 2016 oziroma januarju 2017 v bistvenem enako kot v septembru 2017, potem dejstvo, da je tožnica z izvedbo del čakala več mesecev, nedvomno narekuje sklep, da ni šlo za dela, ki jih ni bilo mogoče odložiti (dela so namreč že bila odložena) in tožnica zato ni upravičena do povračila stroškov na podlagi pravil o poslovodstvu brez naročila (glej 199. člen OZ).
V kolikor pa se je stanje strehe v času med januarjem in septembrom 2017 poslabšalo in je v septembru obnova strehe postala neodložljiv posel, pa je na dlani, da dopis tožnice, ki ga je tožencu poslala v decembru 2016, ne pomeni pravilno izpolnjene notifikacijske dolžnosti.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 153, 153/3, 153/4, 214, 214/2, 249, 249/1, 408, 408/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 46.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - preživljanje skupnih otrok - potrebe otroka - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - določitev izvedenca po uradni dolžnosti - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za sodnega izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - stroški iz sredstev sodišča
Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.
Proces sprejemanja dokazne ocene je zaključen šele, ko se dokazni postopek sklene. Šele tedaj sprejme sodnik v sodbi dokazno oceno, ki sledi metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitki glede spremenjene dokazne ocene niso utemeljeni, saj sodišče sprejme dokazno oceno v meritorni odločbi, ko oceni vse izvedene dokaze skupaj in vsakega posebej ter nato odloči na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodnik pa tudi ni vezan na dokazno oceno sodišča v prejšnjem sojenju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato lahko (ponovno) naredilo dokazno oceno izvedenih dokazov ter glede obsega škode, ki je nastala kot posledica škodnega dogodka, izvedene dokaze presodilo drugače kot v prejšnjem sojenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027473
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za uporabo glasbenih del - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - primerna tarifa - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok - neupravičena pridobitev - deljiva terjatev - licenčna analogija - tek zakonskih zamudnih obresti - kršitev pravice do izjave
Ob določitvi zneska 0,198 EUR na naročnika mesečno vprašanje dvotirnega uveljavljanja nadomestila v ločenih postopkih še ni bilo aktualno. Nadgradnjo stališča Vrhovnega sodišča RS o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabna licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na zadnje pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA po sklenitvi omenjene licenčne pogodbe ostal nespremenjen).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5, 5/4.. ZDR člen 120, 122.. ZJU člen 106, 107.. ZPol člen 67b, 68, 68/1, 68/1-4.. ZODPol člen 45a, 45a/1, 45a/2, 45a/3, 45a/4, 45a/5, 45a/6.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - plačilo razlike plače - delo policista - pripravništvo - obvezno usposabljanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v spornem času šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026664
ZPP člen 158, 413. ZNP člen 35, 37. ZNP-1 člen 216.
umik predloga - povrnitev stroškov postopka - porazdelitev stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 413. členu ZPP v zvezi s 35. členom ZNP o stroških v postopkih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče po prostem preudarku. Pravilna je ugotovitev, da je postopek tekel v interesu obeh udeležencev. Skladna s to ugotovitvijo je odločitev, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, ne pa tudi odločitev, da stroške, nastale z izvedbo dokaznega postopka, trpi le nasprotna udeleženka, ki je bila v postopku aktivna in predlagala izvedbo dokazov. Prav zaradi tega, ker je postopek tekel v interesu obeh udeležencev, je prav, da si te stroške razdelita.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnika
Ravnanje sodnika je protipravno, kadar gre za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava ter uveljavljene sodne prakse, da se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, ko je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Vsaka napačna uporaba materialnega prava, zaradi katere je razveljavljena odločitev sodišča, še ne pomeni protipravnega ravnanja sodišča.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/4, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1, 267, 267/2, 274, 274/1, 319. OZ člen 642.
ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški in nagrada izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - določitev plačila in izplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odločanje o stroških in nagradi izvedenca v posebni pravdi - zavrženje tožbe
Za individualizacijo spora oziroma zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, sta relevantna izrek odločbe in dejanska podlaga odločbe.
Pritožnici ni mogoče pritrditi v razlogovanju, da sodišče ni zavrnilo presežka zahtevka tožeče stranke na plačilo nagrade in stroškov za izvedensko delo. Sodišče je v postopku zavarovanja dokazov nagrado in stroške tožeči stranki odmerilo, kar pomeni, da je upoštevaje dogovorjeno ceno za izdelavo izvedenskega dela, določilo znesek, do katerega je strokovna institucija upravičena.
O nagradi in stroških izvedenca lahko s sklepom odloči zgolj sodišče, ki je izvedenca angažiralo in zgolj v tistem postopku, v katerem ga je angažiralo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o nagradi in stroških izvedenca, imajo pravico do pritožbe stranke in izvedenec. Izvedenec ima pravico do pritožbe, če je njegov stroškovni zahtevek zavrnjen oziroma ima pritožbo le zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen višji stroškovni zahtevek. To pa pomeni, da je sodišče odločilo o nagradi in stroških izvedenca, ki jih je dolžna nositi stranka. V posebni pravdi nagrade in stroškov izvedenca le-ta kot glavnega zahtevka ne more uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027463
OZ člen 40, 40/2, 87, 87/1, 299, 378. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1. ZFPPIPP člen 277, 277/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - ničnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - zakonske zamudne obresti - krivda za zamudo - delno zavrženje tožbe - ne bis in idem - zahtevek za izpolnitev pogodbe - res iudicata
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima tožeča stranka za prisojene obroke kupnine že izvršilni naslov. Namreč zadevna pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pravdni stranki sta v njem soglašali z njegovo neposredno izvršljivostjo, skladno z njim pa so prisojeni obroki kupnine tudi že zapadli v plačilo (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Ker ima neposredno izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava (17. člen ZIZ), je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožnici prisodilo zgoraj navedene obroke kupnine, storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti je zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen OZ).
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in do njih pride ne glede na dolžnikovo krivdo za zamudo.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028456
ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/1, 23/3, 24, 30, 35, 35/1. ZPZS člen 37, 38. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2, 2/1. ZNP člen 35, 35/1, 37.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - splošni skupni del - pravica uporabe - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - pravica uporabe stavbnega zemljišča - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - lastninska pravica - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino
S prenosom lastninske pravice oziroma pravice uporabe stavbe, zgrajene na dodeljenem stavbnem zemljišču, je na tistega, ki je pridobil stavbo, prešla tudi pravica uporabe zemljišča (38. člen ZPZS). Čeprav zakon ni izrecno omenjal oddaje zemljišča za gradnjo garaž, je sodna praksa v dejansko povsem primerljivih in podobnih primerih lastninjenja garaž, zgrajenih v prejšnjem sistemu družbene lastnine, zavzela enotno in ustaljeno stališče, da je navedena pravna določila treba upoštevati tudi pri zemljiščih, ki so bila z odločbo pristojnega organa oddana v uporabo zasebnikom za izgradnjo garaž. Odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje po uveljavljenih stališčih sodne prakse vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
izbira kandidata za delovno mesto - direktor - javni zavod - sodno varstvo - neizbrani kandidat
V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva.
Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ.
Skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23.
nadurno delo - službena pot - povrnitev stroškov za izobraževanje - delovni čas
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil z dela odsoten, toženka pa mu je bila dolžna plačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela. Toženka mu je priznala odsotnost 8 ur dnevno, kar je pravilno.
Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, predstavljajo ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas.
ZST-1 člen 12, 13, 13/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - predlog za taksno oprostitev - določitev roka za plačilo takse - začetek teka roka - obročno plačilo sodne takse
Izpodbijana odločitev, s katero je sodišče toženčevo pritožbo zoper sodbo štelo za umaknjeno (105a. člen ZPP), je pravilna, saj toženec v petnajstdnevnem roku od prejema sklepa o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse (zoper katerega ni podal pritožbe) ni plačal sodne takse.
SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 30, 33, 33/1. EZ-1 člen 276.
motenje posesti - zadnje mirno posestno stanje - odklop električne energije - priklop na javno električno omrežje - odklonitev soglasja - motilno dejanje - protipravno ravnanje - neposredna in posredna posest
Zadnje mirno posestno stanje ni vsebovalo prisotnosti električne energije in ga zato toženka ni mogla (samovoljno) spremeniti z odklonitvijo soglasja za priklop na električno omrežje. Poleg tega lastnikova odklonitev soglasja za priklop na električno omrežje ne more predstavljati protipravnega ravnanja.
pritožba - umik pritožbe - stroški za odgovor na pritožbo
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
uporabnina - solastnina na nepremičnini - upravičenja solastnika - onemogočanje uporabe nepremičnine solastniku - neupravičena obogatitev - menjava ključavnice
Tožnica ni uspela dokazati, da bi jo toženec oviral pri uporabi solastne hiše. Tako niso izpolnjeni pogoji za obogatitveni zahtevek. Med solastniki pa je treba dokazati, da kdo uporablja stvar v celoti, oziroma krši pravice drugih solastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo