KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00028313
KZ-1 člen 7, 90, 90/4, 240, 240/2, 245, 245/5. ZKP točka 17, 39, 39/1, 39/1-4, 39/1-6, 41, 41/2, 357, 357-4. ZGD-1 člen 263.
pranje denarja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dvakratno plačilo - neopravljene storitve - poskus kaznivega dejanja - dogovorjena cena - izračun premoženjske koristi - prikrivanje izvora denarja - dokazno breme - obrazloženost dokazne ocene - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - veljavnost kazenskega zakona - nepristranskost sojenja
Če pa se očita previsoko dogovorjeno plačilo, potem je ocena ustreznosti odvisna predvsem od objektivnih in realnih meril vsakega konkretnega primera. Razumljivo pa je, da so tudi v primeru že izoblikovanih meril možna odstopanja navzgor ali navzdol, ki so pogojena tudi z razmerami na trgu, oziroma drugimi okoliščinami, pa zaradi tega pogodbenim strankam še ni moč očitati fraudoloznega ravnanja. Kadar so cene za opravljanje storitev določene bodisi s tarifami, ceniki ali pravilniki, to pomeni le, da je izvajalec storitve upravičen do plačila, kot je predpisano, ne pa tudi, da se pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti drugače, to je za višjo ali nižjo ceno. Kritična so zato lahko le tista odstopanja, ki so tako izrazita, da že sama zase vzbujajo dvom v poslovno poštenost pogodbenih strank in ki morajo imeti, kot že rečeno, primerljivo podlago v objektivnih kriterijih.
Ker sodišče prve stopnje kriterijev, na podlagi katerih obtožba zatrjuje previsoko dogovorjena plačila za storitve, v izpodbijani sodbi argumentirano ni sprejelo kot prepričljivih, je na strani tožilstva, da v nadaljevanju postopka, kolikor vztraja pri svojih navedbah, predlaga ustrezne dokaze. Načelo iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP namreč ni dopustno tolmačiti na način, da bi sodišče o pasivnosti strank samo, po uradni dolžnosti izvajalo dokaze, ki bi lahko bili v škodo obtožencu.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova dejstva in novi dokazi
Za pozitivno odločitev o predlogu za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP morajo biti podani vsi trije pogoji hkrati. Razlog za obnovo torej lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00027809
KZ-1 člen 87, 87/1.
način izvršitve denarne kazni - denarna kazen - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - sprememba v kazen zapora - vročitev sodnega pisanja
Obsojenec je prejel poziv probacijske enote v Mariboru, da se zglasi zaradi izvršitve oprave del v splošno korist, vendar tega ni storil in svojega izostanka ni opravičil, dela pa ni opravil ne v roku in ne v obsegu, določenem v navedeni pravnomočni sodbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je z napadeno sodbo na podlagi prvega odstavka 87. člena KZ-1 za izrečeno denarno kazen, ki ni bila izvršena na način, določen v pravnomočni sodbi, odločilo, da se izvrši tako, da se določi kazen sedem dni zapora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00029412
ZFPPIPP člen 67, 67/1.. ZPP člen 157, 316, 316/1.
plačilo sodne takse - stečajni postopek - prijava pravdnih stroškov v stečaju
V postopku stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP).
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - priporni razlog begosumnosti - nespremenjene okoliščine - sorazmernost in nujnost ukrepa
Iz izpodbijanega sklepa izhaja (ponovna) ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani v enaki meri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028354
ZPP člen 207, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355. URS člen 25. OZ člen 417.
neobrazloženost sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravno odločilna dejstva - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - delna razveljavitev sodbe - cesija - prehod terjatve - trditveno breme - uporabnina - neupravičena obogatitev - pravica do pritožbe - prekinitev postopka - stečaj stranke
Le del tožbenega zahtevka temelji na dejstvu, da naj bi B. d.o.o. tožnici odstopil svojo terjatev do toženke (račun št. 17). Navedeno je pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje, nato pa je kljub temu obe terjatvi (po računu št. 16 in št. 17) obravnavalo, kot da bi ju tožnica pridobila s cesijo. Ne glede na to je sodišče prve stopnje celoten zahtevek zavrnilo (izključno) zato, ker je ugotovilo, da tožnica (oziroma njena pravna prednica) vtoževanih terjatev ni pridobila od družbe B. d.o.o. na podlagi pogodbe o odstopu terjatev. Zaradi navedenega napačnega zaključka sodišče prve stopnje svoje odločitve v delu, ki se nanaša na račun št. 16, ni obrazložilo, dejansko stanje pa je v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, da se opredeli tudi do tega dela vtoževane terjatve (prvi odstavek 354. člena ZPP).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027805
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - nosečnost obsojenke
Organ, pristojen za izvrševanje dela v splošno korist je namreč dolžan upoštevati obsojenčevo strokovno znanje in tudi njegove osebne in zdravstvene zmožnosti, da opravlja delo ter poiskati ustrezno delo, ki ga je obsojena oseba sposobna opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027358
ZPP člen 370. OZ člen 766, 766/1.
pogodba o naročilu - odškodninska odgovornost odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost mandatarja - nestrokovno zastopanje odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepravilno ravnanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev revizije - predlog za dopustitev revizije - razlogi za vložitev revizije - uspeh stranke v postopku z revizijo
Tožnik v tem postopku uveljavlja plačilo odškodnine zaradi neprofesionalnega ravnanja njegovega pooblaščenca, odvetnika G. G., v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju prvotni postopek), ki je ob vložitvi izrednega pravnega sredstva namesto neposredne revizije vložil predlog za njeno dopustitev ter s tem onemogočil preizkus sodbe pred Vrhovnim sodiščem.
Po določilu 370. člena v času vložitve tožbe v prvotnem postopku veljavnega ZPP je bilo revizijo mogoče zahtevati zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, taksativno naštetih v 1. točki citiranega člena, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, storjenih pred sodiščem druge stopnje, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik v tem postopku ni postavil trditev, da bi bil z revizijo uspešen zaradi procesnih kršitev, storjenih pred sodiščem prve ali druge stopnje, niti ni izrecno grajal uporabljenega materialnega predpisa. Njegovo izhodišče, da je bila odločitev sodišč prve in druge stopnje v prvotnem sporu glede trenutka, ko je izvedel za obseg škode in njene posledice, napačna, saj je za diagnozo izvedel kasneje, sodi na področje dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027540
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - deljiva terjatev - sklepčnost tožbe - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - licenčna pogodba - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - tek zakonskih zamudnih obresti
Ugovor o nesklepčnosti tožbe je bil pravilno zavrnjen. Ni nesklepčna tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del. Tožnik je ponudil dovolj trditev, ki v primeru, da se izkažejo za resnične, omogočajo ugoditev tožbenemu zahtevku. V presojo o nesklepčnosti tožbe tudi ne vodi okoliščina, da je tožnik v drugem sporu (za isto obdobje) uveljavljal zahtevek za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v RA programih. V praksi obstajata oba načina izkoriščanja avtorskih del (in lahko posamezni kabelski operater retransimira le enega od obeh načinov), ki imata (sta imela) različno pravno podlago (prenos pravic so urejale različne licenčne pogodbe), kar pomeni, da gre po naravi za deljivo terjatev, ki jo tožnik lahko uveljavlja v več/ločenih postopkih.
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ). S plačilom zneska, za katerega je toženec menil, da predstavlja njegovo celotno obveznost, toženec ni pripoznal celotnega vtoževanega zneska, pač pa le za plačani znesek. Ob navedenem in ob dejstvu, da je bila tožba vložena 30. 1. 2018, je vtoževana terjatev za obdobje od 1. 1. 2013 do 29. 1. 2013 zastarala.
ZVEtL-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 443. ZZad člen 48, 48a.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
ZVEtL-1 odstopa od splošnega procesnega pravila, da oseba, ki ne obstaja (več), ne more biti stranka postopka. Za primere smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, a je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, mora sodišče naslednikom take osebe po uradni dolžnosti postaviti skrbnika za poseben primer.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja - spolno nasilje - fizično nasilje - izkaz verjetnosti - trajanje ukrepa - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - nujen postopek - hiter postopek
Predlagani in izrečeni ukrepi v okviru ZPND so namenjeni varovanju mladoletne hčere predlagateljice in nasprotnega udeleženca; med družinske člane v smislu prvega odstavka 2. člena ZPND pa vselej sodi sorodnik v ravni vrsti.
Če je otrok še tako močno razvojno ogrožen in ranljiv, če še tako potrebuje stabiliziranje in terapevtsko obravnavo, nobenega ukrepa po ZPND ni mogoče izreči, če ni do stopnje verjetnosti izkazano nasilje v družini v smislu 3. člena ZPND.
Postopek po ZPND je, kot povsem pravilno povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nujen in prednosten, torej bi moral biti hiter (24. člen ZPND). Ukrepi, ki jih lahko izreče sodišče za največ 12 mesecev in so namenjeni preprečevanju nasilja, varstvu ter pomoči žrtvi (drugi odstavek 1. člena ZPND), so začasni. Opisano pomeni, da je tudi dokazni postopek v funkciji nujnosti in hitrosti ter začasnega varstva, ki se žrtvi lahko nudi. Po naravi stvari postopek ne bi smel biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa. Postopek v obravnavani zadevi žal ni bil tak, izdaja sklepa skoraj dve leti po vložitvi predloga nikakor ne ustreza zahtevam tretjega odstavka 22.a člena ZPND in žrtve nasilja ne varuje ustrezno. Kljub temu pa pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, niso relevantne za vsebinski preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
Do stopnje verjetnosti (nikakor do stopnje gotovosti) je izkazano fizično nasilje oziroma neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca, in sicer, da je bila A. A. z vrvico zvezana okoli podlakti leve roke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028109
ZPP člen 392, 392/1, 392/2, 392/2-4, 393, 393/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 386, 386/1.
sklenitev sodne poravnave - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - razveljavitveni razlogi - seznanitev z začetkom stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prestajanje zaporne kazni
Z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad njim in s tem z dejstvom, da ima omejeno poslovno sposobnost, se je tožnik moral in mogel seznaniti v osmih dneh po prihodu iz zapora, kjer je bil na prestajanju kazni. Za razlog neveljavnosti sodne poravnave je torej vedel že tedaj in ne šele leto in pol kasneje. Zato je tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je vložil šele po preteku trimesečnega subjektivnega roka, vložena prepozno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00029108
ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izguba na zaslužku - izgubljeni dohodek - izgubljen zaslužek
Tožnik je, ne glede na vprašanje neaktivnosti po opravljeni rehabilitaciji, upravičen do plačila odškodnine v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, vse dokler je trajalo zdravljenje oziroma bi trajal bolniški stalež. Tožnik je bil namreč v tem obdobju nezmožen za delo in ni mogel pridobivati ustreznih dohodkov.
Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi domnevne tožnikove pasivnosti pri rehabilitaciji in iskanju zaposlitve, kljub temu da je pri njem še podana omejena delovna zmožnost. Pri tem namreč ni upoštevalo teorije "jajčne lupine", na katero je opozorilo pritožbeno sodišče v drugem razveljavitvenem sklepu, in ki glede na okoliščine obravnavanega primera pomeni, da je poškodbi pripisati razlog za tožnikovo pasivnost, saj mu osebnostna motnja, nastala pred škodnim dogodkom, pred tem ni povzročala posebnih težav.
ureditvena začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditvena podlaga - nastanek težko nadomestljive škode - nastanek neznatne škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - tehtanje okoliščin
Že na podlagi tožničinih trditev, neupoštevaje toženkin odgovor nanje, je pravilen zaključek, da nastanek težko nadomestljive škode ni izkazan. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožnica zatrjevati in izkazati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode njej sami, ne pa nedoločenemu krogu ljudi ali celo javnosti, česar ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00036715
ZPP člen 339/2.. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.. ZZZDR člen 54, 56/2, 57/1.
izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
Da skupno premoženje sicer daje stvarnopravna upravičenja, vendar na skupnem premoženju, ki zajema aktivo in pasivo, v okviru aktive pa stvari, pravice oziroma terjatve in denar, kot celoti, ne pa še na individualni stvari oziroma predmetu, saj se v taki definirani obliki na posameznem predmetu lastninska pravica pridobi šele z delitvijo skupnega premoženja, kar pa se praviloma izvede v nepravdnem postopku, na način naturalne ali civilne delitve premoženja. Že samo ugotovitev sodišča, da obravnavana nepremičnina spada v skupno premoženje tožnice in njenega moža pomeni, da sta nosilca lastninske pravice na skupnem premoženju kot celoti oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota) in to ne glede na to, da tožnica sicer posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot enem od predmetov, ki spadajo v skupno premoženje, ne izpolnjuje in da tudi (zato) ni vpisana v zemljiški knjigi kot skupna lastnica te nepremičnine. Institut skupnega premoženja se namreč razlikuje od instituta solastnine. Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastnim deležem, zakonec pa, ko gre za skupno premoženje zakoncev, brez soglasja drugega zakonca ne more veljavno razpolagati s svojim deležem, ki praviloma sploh še ni določen, niti na posamezni stvari niti na premoženju kot takem. Sodna praksa je že zavzela stališče, da za veljavnost prenosa nepremičnine iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zakoncev, ni potrebno, da bi posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice, med katerimi je tudi državljanstvo RS, izpolnjevala oba zakonca, da zadošča, da le-te izpolnjuje tisti zakonec, ki pogodbo sklepa. Povedano drugače, dejstvo, da eden od zakoncev ne izpolnjuje posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, na nastanek in obstoj skupnega premoženja kot takega nima prav nobenega vpliva, to pa pomeni, da ima tudi drugi zakonec, ki sicer pogodbe ni sklepal, na skupnem premoženju, pa tudi na posameznih predmetih, določena premoženjska upravičenja. Skupaj z zakoncem, ki je pogodbo sklepal, ima kolektivno pravico, zaradi katere zakonec brez njegovega soglasja, četudi je v zemljiški knjigi vknjižen kot njen (izključni) lastnik, z nepremičnino, ne more pravno veljavno razpolagati, ne more je s pravnimi posli med živimi odsvojiti ali obremeniti, to pa pomeni, da tudi kolektivna pravica na skupnem premoženju, katere nosilka je skupaj s svojim možem tudi tožnica, nedvomno predstavlja takšno pravico, ki preprečuje izvršbo tudi na posameznem predmetu, ki spada v skupno premoženje zakoncev in to ne glede na to, da sicer tožnica v tem trenutku (še) ne izpolnjuje posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, saj takšna kolektivna pravica ni zgolj pravica do deleža na skupnem premoženju, kot to materialno pravno zmotno zaključuje sodišča prve stopnje, temveč daje nosilcu le-te tudi druga materialnopravna upravičenja in to na vseh predmetih, ki spadajo v skupno premoženje, in to vse dokler skupno premoženje ni razdeljeno.
Odločbe o kazenski sankciji pritožnik ni grajal, vendar je pritožbeno sodišče njen preizkus opravilo glede na uveljavljani pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in določbo 386. člena ZKP. Izrečena mu je bila denarna kazen v višini dvajset dnevnih zneskov po 15,00 EUR, ki skupno znaša 300,00 EUR, kar je tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem ustrezna in primerna kazenska sankcija. Glede na to in ker ob tem niso bile ugotovljene druge okoliščine, ki jih pri odmeri in izbiri ne bi upoštevalo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni prav nobenih razlogov za spremembo kazenske sankcije v korist obdolženca.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - nasilje v družini - namestitev otroka v zavod
Obvestilo predlagateljice o njeni preselitvi na nov naslov ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da mladoletni A. z namestitvijo izven družinskega okolja ni več ogrožen. Zgolj zagotovitev ločenega bivanja še ne pomeni, da bi bilo skupno bivanje predlagateljice in mladoletnega A. temu v največjo korist in da bi imelo prednost pred bivanjem v zavodu.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 8/2, 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - milejši ukrep - vpliv psihoaktivnih substanc - uživalec prepovedanih drog - zdravljenje odvisnosti - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve je ukrep, ki pride v poštev, ko je zanesljivo ugotovljeno, da noben milejši ukrep ne zadošča. Zaradi tega bi sodišče moralo podrobneje obrazložiti nujnost izbire skrajnega ukrepa, še posebej zato, ker v spisu ni podatka, da bi pridržana oseba bila že udeležena v kakšni drugi (milejši) obliki zdravljenja, ki ne bi bilo uspešno ali bi ga opustila.