Opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo. Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.
Prokurist tožene stranke ni njen zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve postopka, ko naroka na podlagi njegovega opravičila ni preložilo.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027185
ASVG paragraf 332. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85a. ZOZP člen 18.
prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - odgovornostna zavarovalnica - omejitev višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se določba 18. člena ZOZP, ki omejuje obseg zahtevkov nosilcev socialnega zavarovanja, v konkretnem primeru ne uporablja. Paragraf 332 avstrijskega ASVG določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je slednji plačila dolžan izvesti (brez kakršnihkoli omejitev). Ker določba 85.a člena Uredbe 883/2004 glede zahtevkov nosilcev socialnih zavarovanj napotuje na uporabo nacionalnega prava nosilca, ki uveljavlja zahtevek, v tem delu po načelu primarnosti prava EU in načelu neposredne uporabljivosti uredb nadomešča nacionalno ureditev. To pa pomeni, da je glede omejitve višine tovrstnih zahtevkov nosilcev socialnih zavarovanj relevantno pravo nosilca zavarovanja (v konkretnem primeru avstrijsko pravo), razen če bi izvajanje pravic po tem pravu presegalo pravice oškodovanca do povzročitelja škode po pravu škodnega dogodka.
OZ člen 9. ZPP člen 7, 214, 214/1, 286, 337, 339, 339/2-8.
načelo pacta sunt servanda - pritožbene novote
Pogodbeno stranko pogodba (pogodba in aneks) veže in jo je dolžna izpolniti. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem povsem utemeljeno opozorilo na načelo pacta sunt servanda iz 9. člena OZ, ki ga je pri razlagi aneksa pravilno upoštevalo.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 496, 496/1. ZST-1 člen 8, 12, 12/2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v gospodarskih sporih - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - gospodarski subjekt
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil toženi stranki plačilni nalog z dne 2. 7. 2018 vročen 19. 7. 2018, tožena stranka pa sodne takse kljub temu, da je bila opozorjena na posledice neplačila, v danem roku ni plačala. Pritožnica teh (pravno relevantnih) ugotovitev sodišča prve stopnje za odločitev v tem pritožbenem postopku ni izpodbijala. Ob takih dejanskih ugotovitvah in dejstvu, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne taks zavržen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.
huda telesna poškodba - premoženjskopravni zahtevek - odškodnina v adhezijskem postopku - odmera višine odškodnine - napotitev na pravdo
Res je, da je sodišče prve stopnje po razumljivem opisu dejanja pravilno ugotovilo, da je oškodovanec utrpel zatrjevane poškodbe, vendar podlaga, na podlagi kateri mu je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v navedeni višini, ni zanesljiva. Sklicevanje na ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih namreč ne zadostuje, ampak bi sodišče prve stopnje moralo za natančno odmero višine odškodnine postaviti ustreznega izvedenca, ki bi ugotovil parametre, na podlagi katerih bi se lahko določila pravična odškodnina.
Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev v nakazani smeri, torej navedlo obrazložene razloge svoje presoje o vsebini zahteve za izločitev dokaza, podane po zagovorniku obdolženega M. Pri tem pa bo moralo najprej ugotoviti, ali vsebina uradnega zaznamka, katerega izločitev se zahteva, dejansko temelji na izjavi katerega(koli) od obdolžencev, posledično pa upoštevati ustaljeno stališče sodne prakse, da se iz spisa izločajo tudi tiste izjave, ki jih je policija pridobila oziroma zbrala od osumljenca v predkazenskem postopku, še preden ga je štela za osumljenca in mu dala pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Na ta način zbrana obvestila sicer niso pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, vendar se morajo izločati iz spisov, ker so bila dana brez pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, brez izločitve iz spisov pa bi lahko tudi te izjave vplivale na izrek sodbe
Upnik mora v postopku zaradi insolventnosti prijaviti tudi vse stroške uveljavljanja terjatev, ki so mu do začetka stečajnega postopka že nastali, pri tem pa ni pomembno, ali je o teh stroških sodišče že odločalo. Taka ureditev je odraz načela koncentracije kot enega temeljnih načel stečajnega postopka; upnik namreč lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezni primer ni določeno drugače (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031931
ZZVZZ člen 63, 63/2, 64, 65. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9.
zdravstvena dejavnost - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba cene - javni sektor - sprememba višine plače - kolektivna pogodba - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - sodelovalna dolžnost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade
Med partnerji je bilo dogovorjeno, da spremenjene (zvišane) plače zdravstvenih delavcev, če do njihove spremembe (zvišanja) pride po sklenitvi SD, bremenijo toženo stranko (in ne izvajalce zdravstvenih storitev), oz. se na način, določen v SD, višje plače upoštevajo v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev, ki jih izvajalcem zdravstvenih storitev izračunava in izplačuje tožena stranka.
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
To pa pomeni tudi, da se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve njene sodelovalne dolžnosti pri sklepanju aneksa k dogovoru za leto 2017 ne more razbremeniti s sklicevanjem na dokončno odločitev Vlade RS.
POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSK00027829
ZZVZZ-UPB3 člen 63, 63/2, 64,65, 68.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - sprememba cene
Izvajanje zdravstvene dejavnosti je v javnem interesu, zato je funkcioniranje sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja urejeno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Pri sklepanju pogodb udeleženci niso prosti, ampak morajo upoštevati zakonske omejitve. Po določbi 63. člena ZZVZZ se Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter ministrstvo, pristojno za zdravstvo, za vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določijo obseg sredstev. Na tej osnovi določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci. V tretjem odstavku 9. člena Dogovora je določeno, da spremembo višine elementov, med katerimi je tudi plačni razred, partnerji opredelijo z aneksom k Dogovoru. Zavod zato ni bil dolžan avtomatično, brez ustrezne spremembe Pogodbe in Dogovora, spreminjati cen storitev. Če torej pride do spremembe višine posameznih elementov, se ta sprememba upošteva le, če je sklenjen ustrezen aneks k Dogovoru. V primeru, da je treba izvesti postopek po drugem odstavku 63. člena ZZVZZ, pa tak aneks nadomesti odločitev arbitraže, oziroma na koncu sklep Vlade.
umik dokaznega predloga - dokazno breme - ponarejen podpis - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja s pripoznavo dolga - prevalitev dokaznega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da toženec ni uspel dokazati, da je podpis ponarejen, saj je dokazni predlog po angažiranju grafologa umaknil, in pravilno obrazložilo, da je v konkretnem primeru, ko tožnik na podlagi IOP zatrjuje toženčevo pripoznavo dolga v smislu pretrganja zastaranja in zahteva plačilo, toženec pa nasprotuje plačilu z zatrjevanjem, da je podpis na IOP ponarejen, dokazno breme na tožencu, da ovrže pristnost takšnega podpisa.
nepravilen pravni pouk - novela ZPP-E - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - skupno premoženje bivših zakoncev - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - vprašanje ni bistveno za odločitev - originarna pridobitev lastninske pravice - zmotno materialnopravno stališče sodišča - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - dobrovernost pri prenosu lastninske pravice - nedobrovernost - dobrovernost hipotekarnega upnika - dobra vera pridobitelja hipoteke - presoja dobre vere
V obravnavani zadevi gre za t.i. izločitveno pravdo, v kateri tožnica zoper toženko kot upnico v izvršilnem postopku, ki teče zoper tožničinega moža, zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja stanovanjsko hišo (glej prvi odstavek 64. člena in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo že na podlagi ugotovitve, da sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku).
Kakšen je bil obseg dohodkov tožnice v času njene zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti z dolžnikom, v predmetni pravdi ni pravno pomembno vprašanje.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje o pogodbeni zastavitvi sporne nepremičnine je v konkretnem primeru za zaključek glede (ne)obstoja tožničine pravice, ki preprečuje izvršbo, pravno pomembno, ali je bil pridobitelj hipoteke v dobri veri, da je dolžnik dejanski izključni lastnik sporne nepremičnine.
Pravni pomen in domet instituta je treba ločiti od pomena, ki ga ima na področju dejanskega sklepanja, torej sklepanja o obstoju določenih dejstev, lahko samo dejstvo, da je prišlo do nastanka tega instituta. V okviru ugotavljanja dejanskega stanja lahko torej v določenih okoliščinah dejstvo, da je stranka, ki je na njem navedena kot dolžnik, izpis odprtih postavk (sploh) podpisala oz. potrdila (kot pravilen), predstavlja indic, ki omogoča nadaljnje sklepanje na obstoj drugih dejstev.
Zadostuje, da tožeča stranka dokaže, da je tožena stranka blago prejela, pri čemer način ni bil relevanten. Ni pa tožeči stranki poleg prej navedenega treba dokazati še tega, da je to blago dostavila oz. pripeljala do delavcev tožene stranke (torej načina dobave) in da so delavci tožene stranke poleg tega še podpisali dobavnice. Podpisane dobavnice bi dokazovanje prejema blaga zgolj olajšale.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - odvetnik izven sedeža sodišča - potrebni pravdni stroški
Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca, vendar potni stroški v primeru izbire pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, niso potrebni za pravdo.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zlonamernost
Dejstveni opis kaznivega dejanja obsega časovno obdobje, v katerem je obdolženka onemogočala stike, konkretizirana je tudi zlonamernost obdolženke, ki se izkazuje v tem, da je odklanjala komunikacijo in ni ustrezno pripravljala otrok na stike z očetom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029271
ZKP člen 387, 358-3.
hišna preiskava - pravica do obrambe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostitev obtožbe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Za kršitev pravice do obrambe bi namreč šlo takrat, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagan dokazni predlog, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Zato se v pritožbi zagovornika smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-3, 52/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - materialni stroški izvedenca
Iz listin v spisu izhaja, da je prvostopenjsko sodišče izvedencu priznalo nagrado za izdelavo pisnega dopolnilnega mnenja na podlagi 4. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika, kar ustreza izdelavi izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja, zato bi mu načeloma pripadla nagrada za priprave na ustno podajanje enako zahtevnega mnenja (po 4. točki prvega odstavka 52. člena Pravilnika v znesku 230 EUR). Vendar pa je za priprave na ustno podajanje izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja možno priznati nagrado za priprave za manj (v tem primeru za zelo) zahtevno mnenje, če to utemeljujejo kakšne posebne okoliščine, na primer to, da pripomb na izdelano pisno dopolnilno mnenje ni bilo.
sodna taksa - sodna taksa za umik tožbe - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo - priprave na glavno obravnavo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Glede na dikcijo tar. št. 1112 ZST-1 pa je povsem jasno, da je znižanje sodne takse predvideno za primer umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, ki je skladno z drugim odstavkom 269. člena ZPP med drugimi izrecno opredeljen kot opravilo v okviru priprave na glavno obravnavo.
odškodninska odgovornost - padec na stopnicah - obisk na domu - hrana - protipravno ravnanje - dolžna skrbnost - opustitev čiščenja - vir nevarnosti - povprečno skrben gospodar - primerno skrben lastnik stanovanja - nezadostna skrbnost oškodovanca - skrb za lastno varnost - izključna krivda oškodovanca
Opustitev toženkine zavarovanke, ki pred tožničinim prihodom ni očistila stopnic, ni protipravna.
Tožnica bi pri hoji morala gledati predse, posebej ker je prvič prišla na obisk k toženkini zavarovanki. Odveč je zato vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v svoji pritožbi. Če namreč, kot je sama priznala, ni opazovala (tudi) talne površine, po kateri je hodila, je zanemarila osnovno previdnost, ki jo je treba upoštevati pri gibanju, da je to varno.
Tožnica bi se torej pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti vsekakor lahko izognila padcu. Ker se je z neprevidno hojo sama malomarno izpostavila nevarnosti, je za svoj padec in njegove posledice kriva izključno sama.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo opustitvi toženke, in sicer, da ni namestila (oziroma ni zagotovila, da bi to storil izvajalec popravila) fiksne ograde in opozorilnih tabel ter znakov. To je pravilno upoštevalo v smeri, da bi s tem toženka še dodatno zmanjšala možnost hoje po nevarni poti in odvračala tveganje. Prav tako je upoštevalo, da je toženka zagotovila druge (daljše) varne poti, da je bil okrog kinete v popravilu varnostni trak in, kar je bistveno, da se je poškodovani delavec, ki je bil vodja obrata, zavedal nespametnega (malomarnega) ravnanja (nevarnosti prehoda preko kinete v popravilu). Zaradi slednje ugotovitve so pravzaprav vsi preostali tožničini pritožbeni očitki (pomanjkljiv notranji nadzor, pri čemer je šlo za vodilnega delavca, ki je bi sam zadolžen za nadzor nad podrejenimi delavci; da se je „lahko“ hodilo po tej poti; da delavec ni bil praktično usposobljen; da bi morali biti delavci posebej seznanjeni z deli; da bi morala toženka izdelati celo nekakšna posebna navodila, da bi zagotovila varnost; ipd.) nerelevantni, saj ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami ter sporno delovno nezgodo. Povedano drugače, tudi zagotovitev vseh preostalih ukrepov, ki jih tožnica v pritožbi še očita toženki, ne bi vplivala na delavčevo malomarno ravnanje, zato je pravilna presoja, da je za nastalo škodo v višini 80% (pretežno) odgovoren sam delavcev in da je v (manjši) višini 20% zanjo odgovorna toženka, saj bi morala zagotoviti še zgoraj izpostavljene dodatne ukrepe, ki so v vzročni zvezi z nesrečo, saj bi v še upoštevni meri vplivali, da do nesreče sploh ne bi prišlo.