preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja - spolno nasilje - fizično nasilje - izkaz verjetnosti - trajanje ukrepa - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - nujen postopek - hiter postopek
Predlagani in izrečeni ukrepi v okviru ZPND so namenjeni varovanju mladoletne hčere predlagateljice in nasprotnega udeleženca; med družinske člane v smislu prvega odstavka 2. člena ZPND pa vselej sodi sorodnik v ravni vrsti.
Če je otrok še tako močno razvojno ogrožen in ranljiv, če še tako potrebuje stabiliziranje in terapevtsko obravnavo, nobenega ukrepa po ZPND ni mogoče izreči, če ni do stopnje verjetnosti izkazano nasilje v družini v smislu 3. člena ZPND.
Postopek po ZPND je, kot povsem pravilno povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nujen in prednosten, torej bi moral biti hiter (24. člen ZPND). Ukrepi, ki jih lahko izreče sodišče za največ 12 mesecev in so namenjeni preprečevanju nasilja, varstvu ter pomoči žrtvi (drugi odstavek 1. člena ZPND), so začasni. Opisano pomeni, da je tudi dokazni postopek v funkciji nujnosti in hitrosti ter začasnega varstva, ki se žrtvi lahko nudi. Po naravi stvari postopek ne bi smel biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa. Postopek v obravnavani zadevi žal ni bil tak, izdaja sklepa skoraj dve leti po vložitvi predloga nikakor ne ustreza zahtevam tretjega odstavka 22.a člena ZPND in žrtve nasilja ne varuje ustrezno. Kljub temu pa pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, niso relevantne za vsebinski preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
Do stopnje verjetnosti (nikakor do stopnje gotovosti) je izkazano fizično nasilje oziroma neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca, in sicer, da je bila A. A. z vrvico zvezana okoli podlakti leve roke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027960
ZPP člen 214, 251, 252, 253, 254, 286, 337. OZ člen 169, 179. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - predhodno zdravstveno stanje - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - izgubljeni zaslužek - odvetniška dejavnost - izračun izgubljenega dobička - metoda izračuna - samostojni podjetnik - sukcesivno nastajajoča škoda - obseg poslovanja - fiksni in variabilni stroški - dohodnina - dopolnitev izvedenskega mnenja - akontacija dohodnine - stroški prevoza
Ob ugotovitvi, da tožnik kljub predhodni okvari in operaciji hrbtenice v letu 2010 vse do predmetnega škodnega dogodka ni imel nikakršnih težav, ki bi kakorkoli kazale na povezavo z operacijo v letu 2010, niti ni bilo potrebno nobeno dodatno zdravljenje, predhodnih nemih degenerativnih sprememb ni mogoče šteti kot pravno relevantnega sovzroka v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode, zaradi katerega bi bilo potrebno znižati odškodnino.
V primeru izvajanja poslovne dejavnosti, ki jo izvajajo zasebniki oziroma samostojni poklici, kakršen je tudi poklic odvetnika, letni podjetnikov dohodek predstavlja letno plačo odvetnika, v breme katere se obračuna dohodnina. Škodo v višini izgubljenega dobička je zato mogoče določiti (kvantificirati) šele po koncu vsakega poslovnega leta za preteklo leto. Njegov izgubljeni dohodek predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, to so variabilni stroški. Ali povedano drugače: škoda je enaka dohodku odvetnika, povečanem za fiksne stroške, tj. tiste, ki tožniku nastajajo ne glede na obseg poslovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00027616
ZIZ člen 42, 42/2. ZZZDR člen 178, 178/3, 206, 206/2, 207, 209, 210, 220.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravilna vročitev - vročanje - delni odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postavitev skrbnika - razrešitev skrbnika - odločba centra za socialno delo - prenehanje skrbništva - začasni skrbnik
Odločitev o spremembi skrbništva, s katero center za socialno delo razreši prejšnjega skrbnika in imenuje novega (prim. 220. člen ZZZDR), je enotna (ena) odločba, zato ne more postati dokončna in pravnomočna le v enem delu (v delu, v katerem je prejšnji skrbnik razrešen dolžnosti), v drugem (v katerem je imenovan nov skrbnik) pa ne. Drugačna razlaga bi dopuščala položaje, ko bi bila oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost in ji je bil skrbnik iz tega razloga že imenovan, začasno brez skrbnika (zakonitega zastopnika). To bi bilo v nasprotju z namenom instituta stalnega skrbništva nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ter določbo 210. člena ZZZDR, skladno s katero skrbništvo preneha šele, če sodišče osebi z odločbo vrne poslovno sposobnost.
delitev solastne stvari - načini delitve - fizična delitev solastne stvari - deljivost stvari - stroški parcelacije
Stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029271
ZKP člen 387, 358-3.
hišna preiskava - pravica do obrambe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostitev obtožbe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Za kršitev pravice do obrambe bi namreč šlo takrat, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagan dokazni predlog, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Zato se v pritožbi zagovornika smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - neveljavnost pravnega posla
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora imeti obliko notarskega zapisa. Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, če je v zakonu tako določeno, so neveljavni.
Odločbe o kazenski sankciji pritožnik ni grajal, vendar je pritožbeno sodišče njen preizkus opravilo glede na uveljavljani pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in določbo 386. člena ZKP. Izrečena mu je bila denarna kazen v višini dvajset dnevnih zneskov po 15,00 EUR, ki skupno znaša 300,00 EUR, kar je tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem ustrezna in primerna kazenska sankcija. Glede na to in ker ob tem niso bile ugotovljene druge okoliščine, ki jih pri odmeri in izbiri ne bi upoštevalo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni prav nobenih razlogov za spremembo kazenske sankcije v korist obdolženca.
Toženec sam navaja, da se je z navedeno sodbo seznanil v letu 2009 preko odvetnika. Tega pritožnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi vsaj takrat moral vložiti ustrezno pravno sredstvo, ne pa deset let kasneje.
osebni stečaj dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - trenutek pridobitve ločitvene pravice
S posameznimi izvršilnimi dejanji v zvezi z opravo izvršbe na posamezen predmet izvršbe sodišče začne že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, takoj po njegovi izdaji in ne glede na morebitni vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi. Ta ni ovira za opravo posameznih izvršilnih dejanj, tako tudi ne za opravo rubeža premičnin in zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah v zemljiški knjigi oziroma njihov rubež s strani izvršitelja in ustrezno objavo le tega kadar nepremičnine v zemljiško knjigo niso vpisane.
Upnik z rubežem premičnin, v primerih, ko se rubež vpiše v register zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, pa z vpisom rubeža v register, pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah. Na nepremičninah to pravico pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma z objavo zapisnika o rubežu v zemljiško knjigo ne vpisanih nepremičnin. Kljub morebiti neutemeljeno izdanemu sklepu o izvršbi ni mogoče slediti prizadevanju dolžnika za razveljavitev na njegovi podlagi opravljenih izvršilnih dejanj in ustavitev postopka s strani izvršilnega sodišča. S stekom okoliščin iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je že po samem zakonu glede teh predmetov prišlo do prekinitve postopka izvršbe, kar presojo zakonitosti pridobitve zastavne oziroma ločitvene pravice upnika na njih onemogoča. Temu je namenjen stečajni postopek, kjer ima stečajni upravitelj možnost prerekanja ločitvene pravice (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 61. člena, oba v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), o veljavnosti in obstoju katere se nato odloča v pravdnem postopku (prim. 305. in tudi 306. ter 308. člen, vsi v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00029108
ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izguba na zaslužku - izgubljeni dohodek - izgubljen zaslužek
Tožnik je, ne glede na vprašanje neaktivnosti po opravljeni rehabilitaciji, upravičen do plačila odškodnine v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, vse dokler je trajalo zdravljenje oziroma bi trajal bolniški stalež. Tožnik je bil namreč v tem obdobju nezmožen za delo in ni mogel pridobivati ustreznih dohodkov.
Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi domnevne tožnikove pasivnosti pri rehabilitaciji in iskanju zaposlitve, kljub temu da je pri njem še podana omejena delovna zmožnost. Pri tem namreč ni upoštevalo teorije "jajčne lupine", na katero je opozorilo pritožbeno sodišče v drugem razveljavitvenem sklepu, in ki glede na okoliščine obravnavanega primera pomeni, da je poškodbi pripisati razlog za tožnikovo pasivnost, saj mu osebnostna motnja, nastala pred škodnim dogodkom, pred tem ni povzročala posebnih težav.
ureditvena začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditvena podlaga - nastanek težko nadomestljive škode - nastanek neznatne škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - tehtanje okoliščin
Že na podlagi tožničinih trditev, neupoštevaje toženkin odgovor nanje, je pravilen zaključek, da nastanek težko nadomestljive škode ni izkazan. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožnica zatrjevati in izkazati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode njej sami, ne pa nedoločenemu krogu ljudi ali celo javnosti, česar ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027358
ZPP člen 370. OZ člen 766, 766/1.
pogodba o naročilu - odškodninska odgovornost odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost mandatarja - nestrokovno zastopanje odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepravilno ravnanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev revizije - predlog za dopustitev revizije - razlogi za vložitev revizije - uspeh stranke v postopku z revizijo
Tožnik v tem postopku uveljavlja plačilo odškodnine zaradi neprofesionalnega ravnanja njegovega pooblaščenca, odvetnika G. G., v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju prvotni postopek), ki je ob vložitvi izrednega pravnega sredstva namesto neposredne revizije vložil predlog za njeno dopustitev ter s tem onemogočil preizkus sodbe pred Vrhovnim sodiščem.
Po določilu 370. člena v času vložitve tožbe v prvotnem postopku veljavnega ZPP je bilo revizijo mogoče zahtevati zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, taksativno naštetih v 1. točki citiranega člena, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, storjenih pred sodiščem druge stopnje, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik v tem postopku ni postavil trditev, da bi bil z revizijo uspešen zaradi procesnih kršitev, storjenih pred sodiščem prve ali druge stopnje, niti ni izrecno grajal uporabljenega materialnega predpisa. Njegovo izhodišče, da je bila odločitev sodišč prve in druge stopnje v prvotnem sporu glede trenutka, ko je izvedel za obseg škode in njene posledice, napačna, saj je za diagnozo izvedel kasneje, sodi na področje dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027540
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - deljiva terjatev - sklepčnost tožbe - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - licenčna pogodba - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - tek zakonskih zamudnih obresti
Ugovor o nesklepčnosti tožbe je bil pravilno zavrnjen. Ni nesklepčna tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del. Tožnik je ponudil dovolj trditev, ki v primeru, da se izkažejo za resnične, omogočajo ugoditev tožbenemu zahtevku. V presojo o nesklepčnosti tožbe tudi ne vodi okoliščina, da je tožnik v drugem sporu (za isto obdobje) uveljavljal zahtevek za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v RA programih. V praksi obstajata oba načina izkoriščanja avtorskih del (in lahko posamezni kabelski operater retransimira le enega od obeh načinov), ki imata (sta imela) različno pravno podlago (prenos pravic so urejale različne licenčne pogodbe), kar pomeni, da gre po naravi za deljivo terjatev, ki jo tožnik lahko uveljavlja v več/ločenih postopkih.
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ). S plačilom zneska, za katerega je toženec menil, da predstavlja njegovo celotno obveznost, toženec ni pripoznal celotnega vtoževanega zneska, pač pa le za plačani znesek. Ob navedenem in ob dejstvu, da je bila tožba vložena 30. 1. 2018, je vtoževana terjatev za obdobje od 1. 1. 2013 do 29. 1. 2013 zastarala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028363
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 207/2, 208, 208/1, 313, 313/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 42, 170.
izvršilni postopek - procesne ovire za vodenje postopka - stečaj dolžnika - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev teka procesnega roka - ločitvena pravica - prodaja premoženja v stečajnem postopku - izdaja odločbe
V prvem odstavku 207. člena ZPP (ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku) je res določeno, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, pa prekinitev postopka na tek rokov ne učinkuje absolutno. Po stališču teorije, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je namreč treba razlikovati med primerom, ko do prekinitve postopka pride zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje, ter primerom, ko do prekinitve pride zaradi ovire na strani ene od pravdnih strank. Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Če pa se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar, dokler traja prekinitev, opravljena pravdna dejanja nimajo pravnega učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.
V konkretnem primeru se je postopek izvršbe dne 16. 4. 2019 prekinil zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, torej zaradi ovire na strani dolžnika, zato je upniku rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019 kljub prekinitvi začel teči in bi zato moral upnik pritožbo vložiti v roku osmih dni od dneva vročitve sklepa (tretji odstavek 9. člena ZIZ), torej od dne 18. 4. 2019. Tega pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 15. 4. 2019 pravilno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo opustitvi toženke, in sicer, da ni namestila (oziroma ni zagotovila, da bi to storil izvajalec popravila) fiksne ograde in opozorilnih tabel ter znakov. To je pravilno upoštevalo v smeri, da bi s tem toženka še dodatno zmanjšala možnost hoje po nevarni poti in odvračala tveganje. Prav tako je upoštevalo, da je toženka zagotovila druge (daljše) varne poti, da je bil okrog kinete v popravilu varnostni trak in, kar je bistveno, da se je poškodovani delavec, ki je bil vodja obrata, zavedal nespametnega (malomarnega) ravnanja (nevarnosti prehoda preko kinete v popravilu). Zaradi slednje ugotovitve so pravzaprav vsi preostali tožničini pritožbeni očitki (pomanjkljiv notranji nadzor, pri čemer je šlo za vodilnega delavca, ki je bi sam zadolžen za nadzor nad podrejenimi delavci; da se je „lahko“ hodilo po tej poti; da delavec ni bil praktično usposobljen; da bi morali biti delavci posebej seznanjeni z deli; da bi morala toženka izdelati celo nekakšna posebna navodila, da bi zagotovila varnost; ipd.) nerelevantni, saj ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami ter sporno delovno nezgodo. Povedano drugače, tudi zagotovitev vseh preostalih ukrepov, ki jih tožnica v pritožbi še očita toženki, ne bi vplivala na delavčevo malomarno ravnanje, zato je pravilna presoja, da je za nastalo škodo v višini 80% (pretežno) odgovoren sam delavcev in da je v (manjši) višini 20% zanjo odgovorna toženka, saj bi morala zagotoviti še zgoraj izpostavljene dodatne ukrepe, ki so v vzročni zvezi z nesrečo, saj bi v še upoštevni meri vplivali, da do nesreče sploh ne bi prišlo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3,89/2, 118, 118/1, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - teža kršitve - ponavljanje kršitev
Na težo kršitve oziroma presojo, ali ta utemeljuje podajo odpovedi zaradi nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, ne vpliva, kako se delavec zagovarja (po storjeni kršitvi), in še manj, s kakšnimi argumenti odpoved izpodbija pred sodiščem.
Tožnica kršitve, za katero ji je bilo podano pisno opozorilo (šele po večkratnih pozivih gosta restavracije in šele, ko je le-ta opozoril na svoje nezadovoljstvo zaradi nekvalitetne postrežbe, je sprejela njegovo naročilo, pri tem pa se je do njega obnašala nespoštljivo in žaljivo, na način, da se je gost restavracije počutil nezaželeno) ni ponovila, ampak je, kar ji toženka očita v odpovedi, storila kršitev manjše intenzitete. Poleg tega ni zanemarljivo, da je od podaje pisnega opozorila do ponovne kršitve minilo skoraj eno leto (prvi odstavek 85. člena ZDR-1 omejuje učinkovanje oziroma veljavnost pisnega opozorila na eno leto). Prav primerjava dejanskega stanja, kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, z bistvenimi dejanskimi poudarki izpostavljenih zadev kaže, da je pravilna odločitev o nezakonitosti odpovedi, saj ugotovljen krivdni razlog ni utemeljen, da bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz med pravdnima strankama sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029278
SPZ člen 12, 12/2, 73, 212. OZ člen 7, 164. ZPP člen 155, 155/1.
vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - namakalni sistem - vodovodna cev - poškodovanje stvari - izvrševanje lastninske pravice - služnostna pravica - kolizija pravic - zloraba lastninske pravice - navidezno izvrševanje pravic - sosedsko pravo - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - izkazanost škode - dokazno breme - stroški potrebni za pravdo - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev revizijskih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi
Ni podana protipravnost ravnanja toženca, ki je prerezal odkopano dovodno cev namakalnega sistema, ki teče po njegovem zemljišču brez kakršnekoli pravne podlage, in nanjo namestil ventil, s čimer je preprečil dobavo vode do nepremičnine druge tožnice. Protipravnost ravnanja toženca bi bila podana, če bi sodišče ugotovilo, da je šlo za navidezno izvrševanje njegove lastninske pravice.
Dokazno breme, da je toženec s spornim posegom navidezno izvrševal svojo lastninsko pravico, je bilo na tožnicah. Tožencu kot lastniku nepremičnine ni bilo treba dokazovati, zakaj je upravičen izvrševati svojo lastninsko pravico v polnem obsegu, kakšno konkretno korist ima od tega, zakaj konkretno je vodovodna cev pod površino nepremičnine zanj moteča in zakaj se ima pravico (na primeren način) upreti takšnemu stanju, ki predstavlja poseg v njegovo lastninsko pravico. Da je bila njegova obramba lastninske pravice neupravičena ali nesorazmerna ter zaradi tega protipravna, sta bili dolžni dokazovati tožnici.
ZST-1 člen 6a, 6a/2. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - pravočasno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse neposredno pri blagajni sodišča
ZST-1 v primeru plačila sodne takse pri blagajni sodišča plačniku ne nalaga obveznosti predložitve potrdila o plačilu sodne takse v postopku, za katerega je bila plačana.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti - pristojnost razpravljajočega sodnika
Po določbi tretjega odstavka 412. člena ZKP pri odločanju o zahtevi v senatu, ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027891
OZ člen 154, 299. ZPP člen 253.
neposlovna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - nateg vratne hrbtenice - dokazovanje z izvedencem - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - višina materialne škode - tek zakonskih zamudnih obresti
Če se stranka ne strinja s pisnim mnenjem izvedenca, mora sodišče izvedenca zaslišati, stranki pa zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka omogočiti, da učinkovito preizkusi tako popolnost izvida kot strokovno utemeljenost mnenja.