CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028363
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 207/2, 208, 208/1, 313, 313/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 42, 170.
izvršilni postopek - procesne ovire za vodenje postopka - stečaj dolžnika - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka - prekinitev teka procesnega roka - ločitvena pravica - prodaja premoženja v stečajnem postopku - izdaja odločbe
V prvem odstavku 207. člena ZPP (ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku) je res določeno, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, pa prekinitev postopka na tek rokov ne učinkuje absolutno. Po stališču teorije, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je namreč treba razlikovati med primerom, ko do prekinitve postopka pride zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje, ter primerom, ko do prekinitve pride zaradi ovire na strani ene od pravdnih strank. Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Če pa se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar, dokler traja prekinitev, opravljena pravdna dejanja nimajo pravnega učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.
V konkretnem primeru se je postopek izvršbe dne 16. 4. 2019 prekinil zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, torej zaradi ovire na strani dolžnika, zato je upniku rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019 kljub prekinitvi začel teči in bi zato moral upnik pritožbo vložiti v roku osmih dni od dneva vročitve sklepa (tretji odstavek 9. člena ZIZ), torej od dne 18. 4. 2019. Tega pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 15. 4. 2019 pravilno zavrnilo.
ureditvena začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditvena podlaga - nastanek težko nadomestljive škode - nastanek neznatne škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - tehtanje okoliščin
Že na podlagi tožničinih trditev, neupoštevaje toženkin odgovor nanje, je pravilen zaključek, da nastanek težko nadomestljive škode ni izkazan. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožnica zatrjevati in izkazati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode njej sami, ne pa nedoločenemu krogu ljudi ali celo javnosti, česar ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027358
ZPP člen 370. OZ člen 766, 766/1.
pogodba o naročilu - odškodninska odgovornost odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost mandatarja - nestrokovno zastopanje odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepravilno ravnanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev revizije - predlog za dopustitev revizije - razlogi za vložitev revizije - uspeh stranke v postopku z revizijo
Tožnik v tem postopku uveljavlja plačilo odškodnine zaradi neprofesionalnega ravnanja njegovega pooblaščenca, odvetnika G. G., v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju prvotni postopek), ki je ob vložitvi izrednega pravnega sredstva namesto neposredne revizije vložil predlog za njeno dopustitev ter s tem onemogočil preizkus sodbe pred Vrhovnim sodiščem.
Po določilu 370. člena v času vložitve tožbe v prvotnem postopku veljavnega ZPP je bilo revizijo mogoče zahtevati zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, taksativno naštetih v 1. točki citiranega člena, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, storjenih pred sodiščem druge stopnje, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik v tem postopku ni postavil trditev, da bi bil z revizijo uspešen zaradi procesnih kršitev, storjenih pred sodiščem prve ali druge stopnje, niti ni izrecno grajal uporabljenega materialnega predpisa. Njegovo izhodišče, da je bila odločitev sodišč prve in druge stopnje v prvotnem sporu glede trenutka, ko je izvedel za obseg škode in njene posledice, napačna, saj je za diagnozo izvedel kasneje, sodi na področje dejanskega stanja.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja - spolno nasilje - fizično nasilje - izkaz verjetnosti - trajanje ukrepa - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - nujen postopek - hiter postopek
Predlagani in izrečeni ukrepi v okviru ZPND so namenjeni varovanju mladoletne hčere predlagateljice in nasprotnega udeleženca; med družinske člane v smislu prvega odstavka 2. člena ZPND pa vselej sodi sorodnik v ravni vrsti.
Če je otrok še tako močno razvojno ogrožen in ranljiv, če še tako potrebuje stabiliziranje in terapevtsko obravnavo, nobenega ukrepa po ZPND ni mogoče izreči, če ni do stopnje verjetnosti izkazano nasilje v družini v smislu 3. člena ZPND.
Postopek po ZPND je, kot povsem pravilno povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nujen in prednosten, torej bi moral biti hiter (24. člen ZPND). Ukrepi, ki jih lahko izreče sodišče za največ 12 mesecev in so namenjeni preprečevanju nasilja, varstvu ter pomoči žrtvi (drugi odstavek 1. člena ZPND), so začasni. Opisano pomeni, da je tudi dokazni postopek v funkciji nujnosti in hitrosti ter začasnega varstva, ki se žrtvi lahko nudi. Po naravi stvari postopek ne bi smel biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa. Postopek v obravnavani zadevi žal ni bil tak, izdaja sklepa skoraj dve leti po vložitvi predloga nikakor ne ustreza zahtevam tretjega odstavka 22.a člena ZPND in žrtve nasilja ne varuje ustrezno. Kljub temu pa pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, niso relevantne za vsebinski preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
Do stopnje verjetnosti (nikakor do stopnje gotovosti) je izkazano fizično nasilje oziroma neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca, in sicer, da je bila A. A. z vrvico zvezana okoli podlakti leve roke.
URS člen 26. OZ člen 148, 352. ZDen člen 5, 72. ZPP člen 87, 287, 287/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - razlastitev - zastaranje terjatve - pooblaščenec pred okrožnim sodiščem - zavrnitev dokaznega predloga
Po določilu tretjega odstavka 87. člena ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
ZVEtL-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 443. ZZad člen 48, 48a.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
ZVEtL-1 odstopa od splošnega procesnega pravila, da oseba, ki ne obstaja (več), ne more biti stranka postopka. Za primere smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, a je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, mora sodišče naslednikom take osebe po uradni dolžnosti postaviti skrbnika za poseben primer.
Civilnopravno gledano je račun zgolj potrditev dogovorjenega, torej enostranska listina, ki ima določeno dokazno vrednost, nikakor pa ni nastanek obveznosti vezan na izdajo računa. Obveznost nastane s sklenitvijo posla, ki je sklenjen, ko se stranki dogovorita o njegovih bistvenih sestavinah (15. člen OZ).
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00027363
ZPND člen 19, 19/1, 22č. ZIZ člen 226, 226/3, 273, 273/2.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - kršitev sodne poravnave - denarna kazen - kršitev - nespoštovanje odločbe - vsebinska presoja - nasilje v družini - način sporočila - roditeljska pravica staršev - vzgoja in varstvo otrok
V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po določilih ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča. Denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti. V skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče, če dolžnik ne izpolni obveznosti (se ne vzdrži ravnanja, ki je prepovedano, postopa po uradni dolžnosti tako, da opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
Izvršba zaradi izterjave denarne kazni ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju nasprotnega udeleženca, ampak je namen varstvo žrtve pred nasiljem, torej prenehanje in preprečitev nasilja v družini in odvrnitev nadaljnje škode. Na to utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec, ko najava, da ima pravico izražati svoja stališče in nazore v zvezi z vzgojo skupnih otrok in da zato predloženi zapisi SMS sporočil ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljice, pred čemer naj bi jo zavaroval ukrep. V ponovljenem postopku se mora zato sodišče opredeliti do namena ukrepa in s tem v zvezi sprejeti oceno, ali vsaka kršitev prepovedi iz sodne poravnave, predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica lahko počuti ogroženo. Ne gre prezreti, da nasprotnemu udeležencu roditeljska pravica ni bila omejena, zato ima pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča in nadzore v zvezi z vzgojo skupnih otrok.
Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi kot za njegov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanje škode na njenem zdravju ali drugačen protipravni poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND). Izkazano mora torej biti, da izrečen ukrep ni zalegel. Nič od tega predlagateljica v zvezi s prepovedjo približevanja ne navaja in še manj izkazuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028420
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 359, 359/1, 359/1-1.
goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni dejanski stan - premoženjska škoda - nastanek premoženjske škode
Obtoženec naj bi z lažnivimi obljubami oškodovancema, da se bodo pogodbe o naročniških razmerjih in operaterjih mobilne telefonije uničile in da oškodovancema tako ne bo treba plačati nobene naročnine, dosegel, da sta sklenila več naročniških razmerij. S tem sta vsakič prejela nov mobilni aparat za 1 EUR, vsak vreden okoli 600,00 EUR. Oškodovanca naj bi na ta način pridobljene mobilne aparate prodala obtožencu za 350,00 EUR. S tem, ko naj bi oškodovanca obtožencu aparate prodala po ceni, ki je ustrezala polovici dejanske vrednosti, pa zanj premoženjska škoda ni mogla nastati, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta imela s posli premoženjsko korist.
Toženec sam navaja, da se je z navedeno sodbo seznanil v letu 2009 preko odvetnika. Tega pritožnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi vsaj takrat moral vložiti ustrezno pravno sredstvo, ne pa deset let kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027891
OZ člen 154, 299. ZPP člen 253.
neposlovna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - nateg vratne hrbtenice - dokazovanje z izvedencem - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - višina materialne škode - tek zakonskih zamudnih obresti
Če se stranka ne strinja s pisnim mnenjem izvedenca, mora sodišče izvedenca zaslišati, stranki pa zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka omogočiti, da učinkovito preizkusi tako popolnost izvida kot strokovno utemeljenost mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00027624
ZPP člen 105a. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse po izteku roka - nepravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse
Podatek, da je dolžnik takso plačal, preden je prejel izpodbijani sklep, za presojo, ali je izpodbijani sklep pravilen, ni pomembna, saj iz plačilnega naloga jasno izhaja, da začne teči rok za pritožbo od vročitve tega naloga in da bo sodišče štelo pritožbo za umaknjeno, če v danem roku sodna taksa ne bo plačana, torej tudi v primeru, če bo plačana po izteku roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029271
ZKP člen 387, 358-3.
hišna preiskava - pravica do obrambe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostitev obtožbe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Za kršitev pravice do obrambe bi namreč šlo takrat, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagan dokazni predlog, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Zato se v pritožbi zagovornika smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
umik dokaznega predloga - dokazno breme - ponarejen podpis - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja s pripoznavo dolga - prevalitev dokaznega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da toženec ni uspel dokazati, da je podpis ponarejen, saj je dokazni predlog po angažiranju grafologa umaknil, in pravilno obrazložilo, da je v konkretnem primeru, ko tožnik na podlagi IOP zatrjuje toženčevo pripoznavo dolga v smislu pretrganja zastaranja in zahteva plačilo, toženec pa nasprotuje plačilu z zatrjevanjem, da je podpis na IOP ponarejen, dokazno breme na tožencu, da ovrže pristnost takšnega podpisa.
nepravilen pravni pouk - novela ZPP-E - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - skupno premoženje bivših zakoncev - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - vprašanje ni bistveno za odločitev - originarna pridobitev lastninske pravice - zmotno materialnopravno stališče sodišča - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - dobrovernost pri prenosu lastninske pravice - nedobrovernost - dobrovernost hipotekarnega upnika - dobra vera pridobitelja hipoteke - presoja dobre vere
V obravnavani zadevi gre za t.i. izločitveno pravdo, v kateri tožnica zoper toženko kot upnico v izvršilnem postopku, ki teče zoper tožničinega moža, zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja stanovanjsko hišo (glej prvi odstavek 64. člena in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo že na podlagi ugotovitve, da sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku).
Kakšen je bil obseg dohodkov tožnice v času njene zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti z dolžnikom, v predmetni pravdi ni pravno pomembno vprašanje.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje o pogodbeni zastavitvi sporne nepremičnine je v konkretnem primeru za zaključek glede (ne)obstoja tožničine pravice, ki preprečuje izvršbo, pravno pomembno, ali je bil pridobitelj hipoteke v dobri veri, da je dolžnik dejanski izključni lastnik sporne nepremičnine.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-3, 52/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - materialni stroški izvedenca
Iz listin v spisu izhaja, da je prvostopenjsko sodišče izvedencu priznalo nagrado za izdelavo pisnega dopolnilnega mnenja na podlagi 4. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika, kar ustreza izdelavi izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja, zato bi mu načeloma pripadla nagrada za priprave na ustno podajanje enako zahtevnega mnenja (po 4. točki prvega odstavka 52. člena Pravilnika v znesku 230 EUR). Vendar pa je za priprave na ustno podajanje izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja možno priznati nagrado za priprave za manj (v tem primeru za zelo) zahtevno mnenje, če to utemeljujejo kakšne posebne okoliščine, na primer to, da pripomb na izdelano pisno dopolnilno mnenje ni bilo.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
dodatek k plači - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini - policist
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati kot tudi ne more samo določati višine dodatka.
založitev predujma za stroške izvedenca - delitev solastne nepremičnine - nagrada in stroški izvedenca - predujem za izvedenca - skupni stroški postopka - udeleženec postopka
Dejstvo, da se strošek za izvedenca plača iz predujma, ki ga je založil eden od udeležencev, še ne pomeni, da bo to tudi dokončno strošek tega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027540
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - deljiva terjatev - sklepčnost tožbe - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - licenčna pogodba - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - tek zakonskih zamudnih obresti
Ugovor o nesklepčnosti tožbe je bil pravilno zavrnjen. Ni nesklepčna tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del. Tožnik je ponudil dovolj trditev, ki v primeru, da se izkažejo za resnične, omogočajo ugoditev tožbenemu zahtevku. V presojo o nesklepčnosti tožbe tudi ne vodi okoliščina, da je tožnik v drugem sporu (za isto obdobje) uveljavljal zahtevek za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v RA programih. V praksi obstajata oba načina izkoriščanja avtorskih del (in lahko posamezni kabelski operater retransimira le enega od obeh načinov), ki imata (sta imela) različno pravno podlago (prenos pravic so urejale različne licenčne pogodbe), kar pomeni, da gre po naravi za deljivo terjatev, ki jo tožnik lahko uveljavlja v več/ločenih postopkih.
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ). S plačilom zneska, za katerega je toženec menil, da predstavlja njegovo celotno obveznost, toženec ni pripoznal celotnega vtoževanega zneska, pač pa le za plačani znesek. Ob navedenem in ob dejstvu, da je bila tožba vložena 30. 1. 2018, je vtoževana terjatev za obdobje od 1. 1. 2013 do 29. 1. 2013 zastarala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029278
SPZ člen 12, 12/2, 73, 212. OZ člen 7, 164. ZPP člen 155, 155/1.
vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - namakalni sistem - vodovodna cev - poškodovanje stvari - izvrševanje lastninske pravice - služnostna pravica - kolizija pravic - zloraba lastninske pravice - navidezno izvrševanje pravic - sosedsko pravo - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - izkazanost škode - dokazno breme - stroški potrebni za pravdo - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev revizijskih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi
Ni podana protipravnost ravnanja toženca, ki je prerezal odkopano dovodno cev namakalnega sistema, ki teče po njegovem zemljišču brez kakršnekoli pravne podlage, in nanjo namestil ventil, s čimer je preprečil dobavo vode do nepremičnine druge tožnice. Protipravnost ravnanja toženca bi bila podana, če bi sodišče ugotovilo, da je šlo za navidezno izvrševanje njegove lastninske pravice.
Dokazno breme, da je toženec s spornim posegom navidezno izvrševal svojo lastninsko pravico, je bilo na tožnicah. Tožencu kot lastniku nepremičnine ni bilo treba dokazovati, zakaj je upravičen izvrševati svojo lastninsko pravico v polnem obsegu, kakšno konkretno korist ima od tega, zakaj konkretno je vodovodna cev pod površino nepremičnine zanj moteča in zakaj se ima pravico (na primeren način) upreti takšnemu stanju, ki predstavlja poseg v njegovo lastninsko pravico. Da je bila njegova obramba lastninske pravice neupravičena ali nesorazmerna ter zaradi tega protipravna, sta bili dolžni dokazovati tožnici.