denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - pravni standard posebno težke invalidnosti - višina denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru pri sinu in bratu tožnikov gre za takšne omejitve na telesnem in tudi na duševnem področju, da je izpolnjen pravni standard posebno težke invalidnosti.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - višina odškodnine - pogrebni stroški - stroški prevozov na zdravljenje - zastaranje
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega (moža, očeta oziroma sina). Pogrebni stroški in potni stroški, povezani z zdravljenjem.
nepremoženjska škoda - hoja po stopnicah - delovna nezgoda
Le protidrsni trakovi bi preprečili spolzkost sicer zamaščenih stopnic oziroma njihovo redno čiščenje, upoštevaje pri tem konstrukcijo stopnic, torej, da so bile slednje dokaj strme in ozke, ob ugotovitvi, da material iz katerega so bile, pločevina s protidrsnimi izboklinami in nošnja delovnih čevljev nista mogla preprečiti zdrsa na zamaščenih tleh - stopnicah.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po oceni sodišča druge stopnje, upoštevaje pri tem trditve predlagateljice, slednja ni izkazala za verjetno, da je predodelitev otroka na podlagi začasne odredbe, torej takoj, nujna zaradi preprečitve konkretno ogrožene otrokove koristi. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje predlagateljica ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazala, da bi bila takojšnja predodelitev otroka njej z vidika otrokovih največjih koristi, še pred odločitvijo o njenem identičnem predlogu v rednem postopku, nujno potrebna za varstvo koristi otroka.
popravni sklep - vrednost točke - odmera stroškov in nagrade odvetniku
Napaka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče, ni takšne vrste, zato je ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom.
Ker je tožena stranka zahtevala povrnitev po 6. 4. 2019, je vrednost odvetniške točke že znašala 0,6 EUR. Glede na takšno vrednost odvetniške točke je treba tudi opraviti presojo, v katerega od razredov odvetniške tarife spada storitev odvetnika tožene stranke.
vknjižba v vrstnem redu predznamovane pravice - zamuda roka - vložitev predloga za vknjižbo po poteku roka
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbo šestega odstavka 53. člena ZZK-1. Po zakonu je dovoljena vknjižba v vrstnem redu predznamovane pravice tudi če je bil zamujen rok, določen v prvem, drugem ali tretjem odstavku 53. člena ZZK-1, razen, če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo tak predlog za vknjižbo, predznamba že izbrisana. V konkretnem primeru predznamba takrat ni bila izbrisana (niti ni bil podan predlog za izbris), kar ni sporno in to je tisto dejstvo, ki je pravno pomembno.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSC00029928
ZGD-1 člen 251, 247, 247/1, 247/1 - 8. OZ člen 776, 776/1.
prenos delnic - nakup lastnih delnic - dopustnost dogovora - pogodba o prenosu delnic - dopustnost pogodbenega namena
Stranki sta sklenili dogovor o prenosu delnic na toženo stranko ob plačilu kupnine tožene stranke, plačane s kreditom tožeče stranke pri Banki ..., in stroškov. Sklenili sta mandatno pogodbo oziroma pogodbo o naročilu. Poleg pogodbene je določba 776. člena OZ tudi zakonska podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka.
sklep o izvedenini - obrazložitev sklepa - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dopolnitev razlogov - odprava bistvene kršitve postopka
Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov glede višine nagrade, ki je bila priznana izvedenki, in je kot tak vsebinsko prazen. Iz njega je mogoče razbrati zgolj, da je sodišče sledilo izvedenkinemu predlogu, ki je bil v celoti utemeljen. Tožnica v pritožbi ne zatrjuje, da se s predlogom izvedenke, ki se nahaja v spisu in v katerem so stroški podrobno specificirani, ne bi mogla seznaniti, zato je pritožbeno sodišče samo napolnilo obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje, ki je materialno pravno pravilna in skladna s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina denarne odškodnine - neto plača - zakonske zamudne obresti
V sodni praksi je namreč povsem jasno, da pomožni kriterij, ki ga sodišče uporablja zaradi primerjave konkretne odškodnine z drugimi podobnimi škodnimi primeri in odškodninami zanje predstavljajo podatki o neto plači, ki so redno objavljeni v Uradnih listih Republike Slovenije.
URS člen 26, 159. ZVarCP člen 1. OZ člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 81, 81/5.
sposobnost biti stranka v postopku - Varuh človekovih pravic - državni organ - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - odgovornost države za ravnanje njenih organov
Varuh je samostojen in neodvisen organ, kljub temu pa še vedno od države postavljen organ (civilne družbe), torej državni organ, kar pomeni, da ne more nastopati kot stranka v pravdnem postopku.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - zavarovalna polica - predmet dedovanja
Navedeno pa narekuje sklep, da v času smrti zapustnice iz sporne police življenjskega zavarovanja zanjo ni izhajala kakšna premoženjska pravica, ki bi se skladno z določbo 132. člena ZD v zvezi s prvim odstavkom 123. člena ZD prenesla na dediče. Po prvem odstavku 142. člena ZD s smrtjo pokojnega na dediče do višine podedovanega premoženja sicer preidejo tudi obveznosti, ki so, kakor položaj zapustnice kot zavarovalke po sporni zavarovalni polici, lahko predmet dedovanja. Vendar pa ima navedeno za posledico, da ob morebitni realizaciji zavarovalnega primera po smrti pokojnega zavarovalca, upravičenje do izplačila zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanke nastane v pravni sferi pravnega naslednika pokojne in torej ne gre za prehod terjatve na pravnega naslednika zavarovalke iz naslova dedovanja po njej. Izhajajoč iz pravkar obrazloženega sodne takse za dodatni sklep o dedovanju po tretjem in četrtem odstavku 25. člena ZST-1 zato ni mogoče odmeriti.
plačilo odvetniških stroškov - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - izrecno pooblastilo za prenos pooblastila - neobstoj pooblastila za zastopanje
Tožnik tako v predmetnem postopku, ne glede na vprašanje, ali ga je Upravna enota M., ki je vodila postopek denacionalizacije, zmotno štela kot pooblaščenca A. A., ni izkazal, da bi veljavno zastopal tudi A. A., zaradi česar mu slednji iz tega naslova ni dolžan plačati morebitnih odvetniških stroškov.
motenje posesti - dejanska posest - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
Izhajajoč iz navedenih pravil je temeljna predpostavka motenja posesti ta, da ima tožeča stranka stvar (nepremičnino), za katero zatrjuje, da je motena v posesti z ravnanji nasprotne stranke, v dejanski posesti.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - določna označba listine
Zemljiškoknjižni predlog mora vsebovati določno opredelitev listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. V konkretnem primeru ni šlo za pomanjkljivosti, ki bi jih lahko predlagateljica sanirala v ugovornem postopku, prav tako pa ne za manjše nedoslednosti pri označitvi listin, ki bi jih lahko sodišče samo odpravilo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - čas zdravljenja
Sodišče prve stopnje je omejilo trajanje zdravljenja na čas dveh mesecev od trenutka zadržanja iz razloga, ker je to najkrajši možen čas, v katerem bo predvidoma lahko zadržani pripravljen na ustrezno sodelovanje pri zdravljenju.
spor majhne vrednosti - pomota v imenu - fizična oseba - odvetnik - odvetnik kot stranka postopka - pravica do izjave
Tožena stranka je bila fizična oseba, ki je sicer tudi odvetnik. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in po ugovoru nadaljevalo postopek kot v pravdi. Ker je tožena stranka podala ugovor kot odvetnik, je v uvodu sodbe prišlo do pomote in je sodišče v sodbi zapisalo toženo stranko odvetnik. Sedaj v pritožbi trdi, da je napačna oseba, saj je v izreku sodbe zapisan toženec kot odvetnik. Ker v izreku sodbe sodišče vzdrži v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tam pa je prava oseba, ni podana očitana absolutno bistvena kršitev določb ZPP. V nadaljevanju postopka pa bo sodišče prve stopnje napako iz uvoda sodbe odpravilo, saj gre za pomoto.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - protipravna premoženjska korist
Ravnanja obdolženca ali oškodovancev po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, ki so namenjena zmanjšanju z njim povzročene škode, pa ne gre razlagati tako, da zato škoda oškodovancem ni nastala v višini neplačanih računov. Navedeni oškodovanci so bili oškodovani za zneske, kot so razvidni iz računov in jih je sodišče prve stopnje v sodbi pravilno povzelo, oškodovanci pa imajo pravico zneske, za katere so bili oškodovani, uveljavljati v kazenskem postopku v premoženjskopravnem zahtevku, pri čemer pritožba neutemeljeno zahteva njihovo dodatno ravnanje - podajanje zahtev za popravilo obračunanega DDV.
ZSKZDČEU-1 člen 10, 10/5, 11, 13. ZKP člen 378, 378/1, 402, 402/3.
izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Ob odločanju o predaji zahtevane osebe na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo pa se tudi ne ugotavlja, ali je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec, katerega predaja se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje. Ker pa gre za predajo zaradi kazenskega pregona, tudi ni pomembno dejstvo, da zahtevana oseba naj ne bi vedela, da zoper njo v Republiki Madžarski teče kazenski postopek, saj morajo biti pogoji za izvršitev naloga iz 13. člena ZSKZDČEU-1 izpolnjeni le takrat, ko gre za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti zahtevane osebe.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - trdtiveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nezadostna trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda - strah - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna žaljivost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 179. člena OZ pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah le, kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da s strani tožnice zatrjevane duševne bolečine in zatrjevani strah ne dosegajo predpisanega standarda pravno priznane škode. Strah je motnja človekovega čustvenega dojemanja. Pojavi se, ko je ogroženo življenje. Strah je zato pravno priznana oblika nepremoženjske škode, toda le, če je intenziven in traja dalj časa. Kot izhaja iz trditvene podlage tožbe, tožnica takšnega strahu ni utrpela. Strah, ki naj bi ga tožnica občutila v hiši, ki je bila zaradi odklopa elektrike v temi, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dosega takšne intenzivnosti, da bi bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno njeno duševno ravnovesje. Strah zaradi propadanja hiše pa ni pravno priznana škoda.