Tožnik, ki je podal odškodninski zahtevek, je bil dolžan navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz določenega dogodka in ki povzročijo določeno pravno posledico. Tako bi moral za odškodninsko tožbo izkazati trditve in ponuditi dokaze za obstoj predpostavke za nastanek odškodninske terjatve, in sicer: nedopustno ravnanje, vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost toženke in nastanek škode. Ker navedenega tožnik v svojih vlogah ni podal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik vloge ni popravil in dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo.
odgovornost delodajalca - neskrbno ravnanje oškodovanca - varnost pri delu - ukrepi za zagotavljanje varnosti - delo s strojem
Tožnik, ki se je malomarno lotil vzdrževanja stroja, je s tem sam prevzel riziko svoje poškodbe. Ker bi moral prav tožnik poskrbeti za pravilen postopek preverjanja in zagotavljanja razbremenitve vzmeti pred poseganjem v stroj, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik za nastalo škodo odgovoren sam in da te odgovornosti ne more prevaliti na delodajalca.
neprava zamudna sodba - zavrnilna (neprava) zamudna sodba - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost - odpravljiva nesklepčnost tožbe - opis življenjskega primera - pravna posledica - poziv na dopolnitev navedb - utemeljenost tožbenega zahtevka
Zavrnilna (neprava) zamudna sodba se nanaša le na primere prave, vsebinske nesklepčnosti tožbe, ko torej iz jasnega opisa življenjskega primera, oziroma natančneje, iz konkretnega dejanskega stanja, ki ga je tožnik navedel v tožbi, ne izhaja zahtevana pravna posledica, marveč neka druga, ali pa (vsaj zdaj še) ni nobene pravne posledice, ali pa ni pravne posledice zoper toženca.
V obravnavanem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe.
Toženka kot avalist ima ugovore, ki izhajajo iz njenega osebnega razmerja z remitentom, kot to določa 16. člen ZM.
V sodni praksi ni sporno, da avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika. Toženka ni stranka pogodbenega razmerja, na menici in menični izjavi se je podpisala kot avalist, zato ugovorov iz temeljnega razmerja nima.
ZKP člen 18, 18/2, 285d, 285d/3, 285e. URS člen 29, 34, 35.
izločitev nedovoljenega dokaza - prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov - test sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - pravica do zasebnosti - pravica do obrambe - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
Pritožnik graja tehtanje posega v obtoženčevo pravico do zasebnosti z dvema oškodovančevima ustavnima pravicama, in sicer pravico do pravnih jamstev v kazenskem postopku ter pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.
Ni dvoma, da je neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje v kazenskem postopku le izjemoma mogoče upoštevati kot dokaz. S prisluškovanjem in snemanjem se namreč posega v obtoženčevo pravico do zasebnosti, še konkretneje v njegovo pravico na glasu, ki ni omejena v funkcionalnem (to je vsebinskem) in v prostorskem pogledu. Ker je pravica do zasebnosti osebnostna pravica in kot taka povzdignjena na raven temeljne pravice, je zanjo značilna absolutnost, kar pomeni, da učinkuje zoper vsakogar. A tudi pravica do zasebnosti, je omejena s pravicami drugih ljudi. Konča se takrat in tam, ko trči z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugega, to je oškodovanca. V konkretnem primeru sta bili to pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS in pravica do obrambe v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave RS. Oškodovanec je bil namreč v času nastanka posnetkov v vlogi obdolženca, saj se mu je očitalo hudo kaznivo dejanje. Ker je bil obtoženi eden od sostorilcev, je bil nedvomno zelo relevanten z vidika priprave obrambe oškodovanca. Kazenski postopek pa nedvomno predstavlja grožnjo za obdolženčevo osebno dostojanstvo. Ali je takšen poseg dovoljen ali ne, je sodišče ugotavljalo s pomočjo testa sorazmernosti in ugotovilo, da je bila omejitev obtoženčeve pravice ustavno dopustna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija in reparacija - sodna razveza - prosto delovno mesto
Odločitev, da je bila tožniku nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, je pravnomočna. Tožnik s svojim ravnanjem, ko je kot sekretar vodil in predstavljal sindikat v razmerju do tožene stranke, kljub napaki v postopku imenovanja tožnika na funkcijo glavnega sekretarja, ni kršil delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na to ni več dopustna presoja, ali je bila kršitev storjena ali ne, zato je sodišče prve stopnje v tem sporu zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da tožena stranka z razlogi, ki jih je navedla v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne more utemeljevati predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka predloga za sodno razvezo ne more utemeljevati s sklicevanjem na tožnikove navedbe in ravnanja v tem in drugih sporih. Uveljavljanje sodnega varstva praviloma ni okoliščina, ki bi opravičevala izgubo zaupanja v delo in osebnost delavca.
Zasedenost delovnih mest (zlasti, ker je bila nova zaposlitev na tožnikovem delovnem mestu posledica nezakonite odpovedi) ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločitev o reintegraciji.
razmerja med razvezanima zakoncema - tožba na izselitev uporabnika stanovanja - skupno premoženje bivših zakoncev - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Sodišče je bilo na podlagi 13. in 206. člena ZPP dolžno postopek prekiniti in počakati, da se predhodno vprašanje skupnega premoženja reši v matičnem postopku, ki je v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o prekinitvi, že potekal. Ko je bilo navedeno vprašanje razrešeno in je bilo ugotovljeno, da stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo, saj svojih tožbenih trditev, da je izključni lastnik, ni uspel dokazati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00028277
KZ-1 člen 158, 158/2, 158/3, 160, 160/2. ZKP točka 39, 39/2, 39/2-1.
pristranskost sodišča - žaljivost izjave - negativna vrednostna ocena - zasebna tožba - razlogi sodbe - ekskulpacijski razlog - pravica do svobode izražanja - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - način storitve kaznivega dejanja - razžalitev - žaljiva obdolžitev - subjektivni element kaznivega dejanja - pravočasnost predloga
Okoliščina, s katero pritožnika utemeljujeta pristranskost predsednika senata (sodelovanje v senatu, ki je odločal o zahtevi predsednice senata, ki je ocenila, da je bila zasebna tožba B.P. zoper E.C. vložena prepozno), je bila B.P. in njegovim zastopnikom znana že ob prejemu sklepa opr. št. II Ks 37878/2015 z dne 4. 3. 2016, s katerim je zunajobravnavni senat zavrgel zasebno tožbo B.P., vendar pa izločitve predsednika senata niso uveljavljali v skladu z določbami drugega odstavka 41. člena ZKP. Zato sta pritožnika z uveljavljenjem te kršitve iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP šele v pritožbah prekludirana. Ne glede na navedeno, uveljavljani izločitveni razlog po vsebini ni utemeljen, saj je zunajobravnavni senat odločal zgolj o obstoju procesnih predpostavkah za vložitev nasprotne zasebne tožbe B.P. (pravočasnost nasprotne zasebne tožbe) in ni šlo za vsebinsko odločanje o nasprotni zasebni tožbi.
Inkriminirani izjavi, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, v katerih sta bili izrečeni, sta objektivno žaljivi in pomenita napad zoper čast in dobro ime zasebne tožilke v obliki žaljive vrednostne ocene. Obtoženec je izjavi izrekel na skrajno poudarjen, sarkastičen in zaničevalen način, meril je torej izključno na osebno žalitev in diskreditacijo zasebne tožilke (ad personam), ki ni dala nikakršnega povoda za napad, izjavi sta bili kot osebna žalitev in diskreditacija zasebne tožilke dojeti v javnosti.
Ne gre za takšno izražanje obtoženca, ki bi pomenilo resno kritiko novinarskega dela zasebne tožilke oziroma obrambo kakšne pravice ali varstva upravičenih koristi zasebnega tožilca. Inkriminirani izjavi namreč nista bili v nikakršni povezavi s temo intervjuja, ampak je obtoženec, kot izhaja iz njegovega zagovora, z inkriminiranima izjavama želel preusmeriti pozornost oziroma zasebno tožilko utišati, torej doseči, da zasebna kot novinarka o njem kot županu, torej absolutno javni osebnosti, ne bi več poročala, takšen interes pa ne spada v okvir varstva upravičenih koristi, saj je v nasprotju s pravom. Svoboda tiska je namreč temelj svobodne demokratične družbe, saj pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je mogoče storiti le z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih, ne pa npr. z izražanjem v pogojnem naklonu ("naj bi" itd.).
Subjektivni element kaznivega dejanja razžalitve po nasprotni zasebni tožbi ni dokazan. Izjava obtoženke je bila usmerjena na izjavo zasebnega tožilca (ad rem) in ne na zasebnega tožilca kot takega oziroma na njegovo osebnost (ad personam), pri čemer je šlo za reakcijo zasebne tožilke na predhodno žaljivo izjavo zasebnega tožilca, ki je merila izključno na osebno žalitev in diskreditacijo obtoženke (ad personam). Zasebni tožilec je bil v inkriminiranem času župan občine in je torej kot absolutna javna osebnost moral trpeti intenzivnejše posege v svojo pravico do dobrega imena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028506
ZPP člen 324, 360, 360/1, 458, 458/5. ZLNDL člen 3. SPZ člen 11, 118, 119. SZ-1 člen 41. ZZK-1 člen 8. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 224, 299. ZIZ člen 168, 168/5.
posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - odločanje na seji pritožbenega senata - etažna lastnina - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - zemljiškoknjižni lastnik - stanovanje - stečajni postopek - stečajna masa - izločitvena pravica - unovčenje stečajne mase - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je oblikovanje stečajne mase. Vanjo spada vse dolžnikovo premoženje (224. člen ZFPPIPP). Po določbi prvega odstavka 11. člena SPZ se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. V stečajno maso torej spada tudi nepremičnino premoženje, katerega zemljiškoknjižni lastnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka. Tisti, ki meni, da je na takšni nepremičnini pridobil lastninsko pravico na izviren način, pa lahko v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka prijavi izločitveno pravico na tem premoženju (prim. 299. člen ZFPPIPP). Če upnik izločitvene pravice ne prijavi, ta ne preneha. Preneha le ovira za prodajo tega premoženja v stečajnem postopku. Šele ko upravitelj v skladu z določili ZFPPIPP proda premoženje, ki bi lahko bilo predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico. V tem primeru lahko upnik zahteva le, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). To pravico pa izgubi, če je ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP).
Niti iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje niti iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja, da bi S. K., ki naj bi bil po stališču tožene stranke dejanski lastnik stanovanja, na katerega se nanaša vtoževana terjatev, prijavil izločitveno pravico. To ne izhaja niti iz spisa St ... Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom. Trimesečni rok za prijavo izločitvene pravice pa je že potekel, saj se je stečajni postopek nad toženo stranko začel že leta 2011.
Glede na zgornje razloge stanovanje (ki je že več let nenaseljeno), na podlagi samega zakona sodi v stečajno maso. Zato prodaja tega stanovanja ni odvisna od volje, želje ali suverene odločitve upraviteljice. Torej ga bo stečajna upraviteljica morala prodati. Ena od obveznosti upravitelja je namreč tudi unovčenje stečajne mase (3. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker za ugotovitev (bodočega) dejstva, ali bo stanovanje tekom stečajnega postopka prodano ali ne, ni zaslišalo stečajne upraviteljice niti ni pojasnilo, zakaj tega ni storilo. Izostanek obrazložitve zavrnitve tega dokaznega predloga pa predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa na zakonitost in pravilnost sodbe ni imela vpliva.
ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1, 224/4, 452, 452/1, 453, 454, 454/2, 458, 458/5, 495, 495/1. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navedb in dokazov - prepozne navedbe - vročanje pooblaščencu - začetek teka roka - vročilnica kot javna listina - dopolnitev tožbe
Po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Iz te določbe jasno izhaja, da je potrebno stranki, ki ima pooblaščenca, pisanje vročati po pooblaščencu in da je le na ta način vročitev pravilno opravljena. Iz tega pa sledi, da tudi morebitni roki tečejo od vročitve pooblaščencu stranke, ne glede na to, ali je isto sodno pisanje prej, istočasno ali kasneje vročeno tudi sami stranki ali ne. Nepravilna vročitev nima učinka, zato tudi na tek roka, ki teče od pravilne vročitve, ne more vplivati.
ZFPPIPP člen 23, 23/2, 46, 256, 256/1, 396, 396/1, 396/2, 396/3, 396/4. ZIZ člen 21.
postopek osebnega stečaja - zmotna uporaba materialnega prava - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
V izvršilnem postopku sodišče strogo zavezuje načelo formalne legalitete: izvršilno sodišče mora izvršiti izvršilni naslov tako, kot se glasi, pri tem pa materialno pravne pravilnosti izvršilnega naslova ne sme presojati.
Da bi moralo sodišče s sklepom o končanju postopka odločiti tudi o obrestnih, ki tečejo od začetka stečajnega postopka do plačila, zakon ne zahteva. Verjetno iz tega razloga izpodbijani sklep odločitve o teh obrestih ne vsebuje.
Po določilu prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP se z začetkom stečajnega postopka obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
Izvršilno sodišče naloži dolžniku, naj upnikom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja plača tudi obresti, do katerih so po zakonu upravičeni le, če so tudi te navedene v izvršilnem naslovu.
plačilo sodne takse nasprotni stranki - povrnitev stroškov postopka - taksna oprostitev na podlagi zakona
Pritožnika sta plačala sodno takso za postopek na prvi stopnji. Ta stroškek jima je nastal in jima ga mora povrniti toženka, ki je v pravdi propadla, čeprav je po zakonu oproščena plačila sodnih taks.
dokazna ocena - novo dejstvo - nov dokaz - pogoj nekrivde - nedovoljene pritožbene novote - nastanek škodnega dogodka
Stranka mora izkazati, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oziroma predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predlagati do prvega naroka na glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027514
SPZ člen 39, 40.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pogodbena obveznost - vsebina pogodbenih obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti
Sodišče prve stopnje je po opravljenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi iz predloženih pogodb, ki naj bi bile izpolnjene s strani tožnika, izhajala obveznost tožene stranke, kot jo zahteva v tožbenem zahtevku. Toženi stranki pa je uspelo dokazati, da je ona izpolnila svoje obveznosti, tožnik pa ne. Odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne tožbeni zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, ker bi sicer sodba nadomestila tako listino, je tako pravilna.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 482/2.
spor o pristojnosti - personalni kriterij - javni sklad - javno pooblastilo - dodelitev sredstev - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je javni finančni sklad ustanovljen z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganja v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanja znanstveno – raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom, izobraževalnega sistema s potrebami trga dela in za štipendiranje. Iz namena delovanja sklada izhajajo javna pooblastila tožeče stranke. Izvedba razpisnega postopka, v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se tako vodi v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku.
Ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
delni umik predloga za izvršbo - privolitev v delni umik tožbe - pristojnost za odločanje
Glede na to, da je upnik delno umaknil tožbo - predlog za izvršbo do vložitve ugovora, je to smel storiti brez privolitve tožene stranke. Zato bi moralo o delnem umiku predloga odločiti izvršilno sodišče. Upnik ima zaradi odmere sodnih taks in pravdnih stroškov pravni interes za odločitev preden pride zadeva pred pravdno sodišče.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/4, 341, 341/1. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 394, 394/1. KZ člen 112, 112/4.
kaznivo dejanje mučenja živali - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj v steku - enotna obtožnica - pravnomočnost sodbe - novo kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
Predmet enega kazenskega postopka na podlagi enotne obtožnice so bila štiri kazniva dejanja, med drugim kaznivo dejanje mučenja živali, katerega kazenski pregon je zastaral leta 2017, kar je pred izrekom obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča za vsa štiri kazniva dejanja. Tri od njih so bila izvršena med tekom roka za zastaranje kazenskega pregona četrtega (tj. mučenja živali). Toda obsodilna sodba zanje je bila izrečena potem, ko je že nastopilo zastaranje pregona za kaznivo dejanje mučenja živali. Ker obsodilna sodba za kasneje izvršena (tri) kazniva dejanja ni postala pravnomočna pred iztekom roka za zastaranje pregona kaznivega dejanja mučenja živali, ni prišlo do njegovega pretrganja.
veljavnost oporoke - ustna oporoka - sporna dejstva - spor o uporabi prava - napotitev na pravdo - izredne razmere - izredne razmere pri napravi oporoke
V obravnavani zadevi bi moralo sodišče prve stopnje glede na vsebino ustne oporoke z dne 27.12.2017, v kateri je opisano slabo zdravstveno stanje zapustnika in okoliščina, da se ni mogel podpisati, med dediči, ki pridejo v poštev za dedovanje, razčistiti, ali so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, to je veljavnost ustne oporoke, in katera so ta sporna dejstva. Če so dejstva med njimi sporna, pa bi sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.