spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje (GIZ) kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot gospodarsko interesno združenje ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
dopuščena revizija - lastninjenje - lastnina občine - prenos nepremičnin - zazidano stavbno zemljišče
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je na podlagi določbe 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na občino prešla lastninska pravica na zazidanem stavbnem zemljišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot družbenik stranke v postopku
Okoliščina, da je sodnica sodišča, ki odloča o pravnem sredstvu, 50 % družbenica dolžnika, ki je vložil pravno sredstvo, spada takšne tehtne razloge iz 67. člena ZPP, tudi ob dejstvu, da je izvršilni oddelek višjega sodišča manjši oddelek, ki ga sestavlja le sedem sodnikov.
ZPP člen 22, 25. PZ člen 3, 838. ZIZ člen 35, 77, 78.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - ladja
Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravice obrambe – enako varstvo pravic – pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca – dokazni postopek – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obdolženca – ustna obravnava
Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1). Kljub temu morajo biti storilcu tudi v takem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (22. in 29. člen URS). Ob upoštevanju relevantne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice je Vrhovno sodišče v zadevi IV Ips 106/2012 z dne 21. 5. 2013 (in kasneje v sodbah IV Ips 63/2013 z dne 4. 7. 2013 in IV Ips 101/2013 z dne 17. 9. 2013) pojasnilo, da je izvedba ustne obravnave potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Enako pravilo velja tudi v primerih, ko kršitelj izpodbija verodostojnost drugih avtorjev obremenilnih izjav(1). Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen, je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove. Vrhovno sodišče je ob tem že večkrat poudarilo, da obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo (četrti odstavek 65. člena ZP-1 v zvezi z 69. členom in 90. členom ZP-1) ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je namreč omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
V obravnavani zadevi gre za primerljivo situacijo kot v zadevah, v katerih se je razvila zgoraj povzeta sodna praksa. Podlaga za kaznovanje storilca sta bili izjavi oškodovancev, ki ju je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa povzela v odločbi o prekršku. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo tak potek dogodka zanikal ter predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje oškodovancev in priče.
Glede na navedeno bi sodišče v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo moralo presoditi navedbe storilca in kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec, bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo sodišče ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist. Ker tega ni storilo, je kršilo jamstva poštenega postopka iz 22. in 29. člena URS (oziroma prvi odstavek 6. člena EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
ZKP člen 149, 149/2, 415, 415/3, 420, 420/1, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – obnova kazenskega postopka
Sodbi sodišč prve in druge stopnje, izdani v obnovljenem kazenskem postopu, s katerima je bilo odločeno, da ostane pravnomočna sodba v veljavi, nista odločbi, s katerima se je pravnomočno končal kazenski postopek v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP. Izdaja takšne prvostopenjske sodbe in njena potrditev v pritožbenem postopku ne predstavljata na novo pravnomočno končanega kazenskega postopka, saj se usoda pravnomočne sodbe v prvotnem kazenskem postopku z obnovo kazenskega postopka v konkretnem primeru ni spremenila. Kazenski postopek v tej zadevi je bil pravnomočno zaključen z dnem, ko je v prvotnem kazenskem postopku sodišče prve stopnje prejelo sodbo sodišča druge stopnje, s katero je slednje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pomembno pravno vprašanje
Vložnica napada takoimenovano drugo odločbo, pri čemer kot argument nezakonitosti izraža svoje nestrinjanje z izdelanim in kasneje dopolnjenim izvedenskim mnenjem. Navedeno pa ne predstavlja podlage za odločitev Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, predstavlja celo razlog iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti sploh ni dopustno vlagati.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v stečaju
V primeru, ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika ima prednost slednja. Zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma, da je svojo poizvedovalno dolžnost opustil.
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014 že presodilo, da analiza položaja oporočnih zakonitih dedičev v pravdah za razveljavitev oporoke ne narekuje sklepanja, da bi morali biti poleg oporočnih dedičev s tožbo na pasivni strani zajeti tudi zakoniti dediči (razen tistih, ki so vložili tožbo).
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018469
ZFPPIPP člen 342, 243/3, 443. ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 89, 96.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - predlog za začetek stečajnega postopka - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku
Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.
dedovanje - oporoka - razlaga oporoke - namen oporočitelja - prava zapustnikova volja - subsidiarna razlagalna pravila
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Napotilo iz drugega odstavka 84. člena ZD - razlaga v korist zakonitega dediča ali v korist tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost - je v razmerju do oporočiteljevega prava namena iz prvega odstavka tega člena subsidiarne narave in pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o pravem oporočiteljevem namenu.
Sodišče je tožencu dalo možnost, da se izjavi oziroma da odgovori na spremembo tožbe, vendar njegovega odgovora utemeljeno ni upoštevalo, saj se v njem ni opredelil do sprememb v tožbi, temveč je odgovarjal na dejstva, ki z zadnjo spremembo tožbe niso bila v ničemer spremenjena in bi jim lahko ugovarjal že prej.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - namembnost nepremičnine - dejanska razlastitev - dejansko stanje nepremičnine - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Posledice t.i. dejanske razlastitve v pravnem redu niso izrecno urejene. Zakonsko besedilo „namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta in dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka“ je pri tej razlastitvi treba razlagati tako, da sodišče pri odmeri odškodnine upošteva vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu (t.i. dejanski razlastitvi).
Ker so bili razlogi za prenehanje najemne pogodbe na strani tožnika, ravnanja prvega in tretjega toženca niso mogla biti protipravna, četudi je bil prvi toženec v pogodbenem odnosu s tožnikom in ne z drugo toženko in njenimi zaposlenimi. Zatrjevana škoda tožniku ni nastala iz razloga, ker tožnik ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom za uporabo poslovnih prostorov.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov
Če potrošnik kljub na vidnem mestu objavljenem ceniku na podlagi postavk, navedenih na računu, ne more preveriti pravilnosti zaračunane količine opravljene storitve, je podan prekršek po 14. točki prvega odstavka 78. člena ZVPot.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost trgovskega centra - poškodba pri padcu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih za dopustitev revizije predpisuje 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008070
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 420/2. KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti - preslepitev - ni razlogov o odločilnih dejstvih - sojenje v nenavzočnosti - poseben pogoj v pogojni obsodbi - zamudne obresti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
KZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije v letu 2010, ni opredeljeval pojma opravljanja gospodarske dejavnosti, kot je bilo to storjeno kasneje (v letu 2012) z novelo KZ-1B. To pa še ne pomeni, da tega zakonskega znaka, kot je bil vsebovan tudi pri opredelitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v prvem odstavku 228. člena KZ-1, ne bi bilo mogoče uresničiti. Njegovo vsebino je bilo treba le ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, v nejasnih ali mejnih primerih upoštevaje tudi predpise z drugih pravnih, zlasti gospodarsko-pravnih področij. Tako na primer že iz drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal v obravnavanem obdobju, izhaja, da je po tem zakonu pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki jo opravlja gospodarska družba na trgu zaradi pridobivanja dobička. V 4. členu je bilo opredeljeno, katere dejavnosti smejo opravljati družbe in pri tem ni izključena prodaja nepremičnin.
V obravnavanem primeru je šlo za gospodarsko dejavnost, ker je šlo za prodajo nepremičnine, ki se je izvršila za plačilo na trgu, kar povsem ustreza definiciji pridobitne dejavnosti gospodarske družbe v citiranem 1. členu ZGD.