ZUP člen 263, 263/1, 263/1-1, 263/1-2, 263/1-3, 264, 264/2, 264/3.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - stranka za vložitev zahteve na razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - rok za odpravo odločbe
Na zahtevo stranke ni mogoče uvesti postopka na razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Postopka na odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 263. člena ZUP pa tudi ni mogoče uvesti, če je od dokončnosti odločbe potekel 5-letni rok.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednimi in samoupravnimi sodišči
Kadar je plačilo odškodnine zahtevano od delodajalca (podjetja), pri katerem oškodovanec ni bil v delovnem razmerju, čeprav je utrpel škodo v zvezi z delom za svojega delodajalca je za odločanje o sporu pristojno redno sodišče.
Ob upoštevanju dejstva, da pok. listine z dne 4.6.1985 ni lastnoročno podpisal v navzočnosti dveh prič, pa je zaključek nižjih sodišč, da listina z dne 4.6.1985 ne predstavlja veljavne pismene oporoke pred pričami (64. člen zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), materialnopravno pravilen. Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno (unitas actus). Ni treba, da priči poznata vsebino oporoke, njuna vloga je samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka in da lahko ti dejstvi potrdita. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do oporočiteljevega podpisa pred prihodom oporočnih prič, pogoji, ki so v 64. členu ZD določeni za veljavnost pismene oporoke pred pričami, niso izpolnjeni.
sprememba dolžnika - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve
Razveljavitev obeh sodb, kolikor je bilo z njima pravnomočno ugodeno tožbenemu zahtevku, narekuje zmotna uporaba materialnega prava. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta podjetje A in tožena stranka dne 31.5.1990 sklenili pogodbo, na podlagi katere je podjetje A preneslo na toženo stranko vse posle hranilno kreditne službe, tožena stranka pa je vse navedene posle prevzela. Po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč pa je s prenosom hranilno kreditnih poslov podjetje A preneslo na toženo stranko - podjetje B tudi svoje obveznosti do varčevalcev iz hranilnih vlog, torej tudi svoj dolg do tožene stranke. Kot potencialni dolžnik se je tako pojavil nov subjekt - tožena stranka, kar je narekovalo presojo obveznosti tožene stranke do tožnice na podlagi tistih določil ZOR, ki urejajo situacije, ko se v obligacijskem razmerju spremeni dolžnik (določila 2. oddelka VI. poglavja ZOR). V tej smeri pa še niso bile ugotovljene vse pravno pomembne okoliščine.
vezanost tožene stranke na mnenje in pripombe sodišča - lokacijsko dovoljenje
Tožena stranka je upoštevala pravno mnenje in pripombe, ki jih je sodišče izrazilo v sodbi, s katero je odpravilo prejšnjo odločbo tožene stranke. Zato je tožba neutemeljena.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je tožeča stranka mati sodnika, ki je vodja enote temeljnega sodišča pri kateri je tožba vložena, predstavlja tehten razlog za to, da se za odločanje v tej pravdni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
Pripoznavo je mogoče preklicati, vendar le do izdaje sodbe (4. odstavek 331. člena ZPP). Toženec je pripoznavo preklical šele potem, ko je bila sodba že izdana. Zato sodišče tega preklica ni moglo upoštevati.
Zoper sodbo druge stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, je revizija dopustna samo zaradi razlogov iz 1. in 2. točke 1. odstavka (bistvene kršitve določb ZPP in 2. odstavka (prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem druge stopnje) 385. člena ZPP. Revizijske trditve, da je napačna tudi odločitev o plačilu zamudnih obresti, opisani okvir presegajo. Zato jih revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.
Izrek odločbe urbanističnega inšpektorja je nedoločen in neizvršljiv, ker ni konkretizirano kateri objekti - ki jih je potrebno odstraniti - se nahajajo na eni parceli in kateri na drugi. Posamezni objekti pa tudi niso dovolj natančno navedeni.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Tožeča stranka je odvetnica, ki ima sedež odvetniške pisarne v Ljubljani. Kot odvetnica verjetno res zastopa stranke tudi pred sodiščem pri katerem je bila tožba vložena, vendar pa to dejstvo ni "drug tehten razlog" iz 68. člena ZPP, ki bi narekoval, da mora v tej pravdni zadevi postopati drugo stvarno pristojno sodišče in ne tisto, pri katerem je tožba vložena.
izvršba - izvršljivost odločbe - če pritožba ne zadrži izvršitve
Kadar zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, je odločba izvršljiva, čeprav še ni dokončna (3. točka 1. odstavka 270. člena zakona o splošnem upravnem postopku).
denacionalizacija stavbnega zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču v korist pravnih naslednikov - pogoji
Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču je mogoče po določbi 31. člena ZDen doseči v upravnem postopku le v primeru, če ima upravičenec - prejšnji lastnik na takem zemljišču že pravico uporabe. Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču neposredno v korist pravnih naslednikov pa po zakonu o denacionalizaciji ni možna, ker jo zakon ne ureja.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi nadaljevanja gradnje
Urbanistični inšpektor je z odločbo izrekel ustavitev gradnje, investitor pa je z gradnjo nadaljeval. Dani so pogoji za izdajo odločbe o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja po 3. odstavku 74. člena ZUN.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko življenje v Sloveniji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaradi ugotovitve pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji mora upravni organ ugotoviti okoliščine, povezane z življenjem prosilca za državljanstvo, z njegovo družino in poklicem, ki kažejo na to, kje pretežno opravlja bistvene življenjske aktivnosti. Če upravni organ teh okoliščin ni ugotovil, nima podlage za zavrnitev prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva zaradi neizpolnjenega pogoja dejanskega življenja v Sloveniji.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - vpliv pogodbe o prostovoljnem zavarovanju delavca pri tujem podjetju na tek zakonitega roka, v katerem mora biti dana prijava pri zavodu za zaposlovanje
Če sklene tuje podjetje s pristojnim zavodom za zaposlovanje pogodbo o prostovoljnem zavarovanju, preden delavcu preneha delovno razmerje za določen čas, je to okoliščina, ki vpliva na tek zakonitega roka, v katerem mora biti prijava zavodu za zaposlovanje dana.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici v zadevi obrtnega dovoljenja - pogoji za odpravo
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker tožeča stranka ni izkazala obstoj pogojev po 3. točki 1. odstavka 263. člena ZUP za odpravo obrtnega dovoljenja po nadzorstveni pravici. Obrtno dovoljenje po obrtnem zakonu namreč ni zbirna oziroma sestavljena odločba po 204. členu ZUP.
dovoljenje tujcu za začasno prebivanje - razlogi za bivanje v Sloveniji - kršitev procesnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je tožbi ugodilo, ker prvostopni organ in tožena stranka nista razčistila, ali je pri tožeči stranki kot drug upravičen razlog, zaradi katerega bi ji bilo bivanje v slovenski državi potrebno, podana situacija po 33. členu zakona o tujcih, to je, da prisilna odstranitev tujca državljana te države v državo (konkretno Bosno in Hercegovino) ni dovoljena, kjer bi bilo njegovo življenje v nevarnosti ali če obstoji nevarnost, da bo tujec po izročitvi izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
Zakon o splošnem upravnem postopku v 5., 8. ter v 181. do 192. členu določa način izvajanja dokazov. V 65. členu ZDen določa način vodenja ugotovitvenega postopka. Če upravni organi niso upoštevali navedenih določb, predvsem če v smislu 65. člena ZDen, poročilo o dejanskem stanju ni bilo izdelano po zbranih dejstvih in dokazih, mora sodišče po 2. odstavku 42. člena ZUS izpodbijano odločbo odpraviti.