CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076263
ZGD člen 672. OZ člen 6, 6/2, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 44. ZPP člen 8, 151, 151/2, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - napaka odvetnika - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - razširitev tožbe na novega toženca - umik tožbe - vložitev nove tožbe - res transacta - predlog za nadaljevanje postopka - prenos premoženja - postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - navadni upniki - dokazna ocena - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu - stroški za pristop na narok
Odškodninska odgovornost odvetnice v konkretnem primeru ni podana. Odvetnica je sicer storila strokovno napako, ker ni pravočasno predlagala nadaljevanja gospodarskega spora, vendar pa tožnici zaradi tega ni nastala škoda. Kot navadna upnica tožnica v stečajnem postopku iz stečajne mase v vsakem primeru ne bi prejela ničesar.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odškodninska odgovornost zdravnika - presoja pogojev za odškodninsko odgovornost - pojasnilna dolžnost zdravnika - pojasnilo o tveganosti medicinskega posega - privolitev bolnika v medicinski poseg - strokovna (medicinska) napaka - nedoseganje pričakovanih rezultatov - dokaz z izvedencem medicinske stroke - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožba neupravičeno enači strokovno napako s pričakovanim tveganjem pri tovrstnih operativnih posegih.
Toženka je, kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Tožnica je prejela obširno pisno pojasnilo v svojem jeziku, na voljo pa je imela tudi dovolj časa pred posegom, da je to pojasnilo preučila in podala informirano privolitev v obravnavane medicinske posege. Kdo ji je pisno pojasnilo izročil, ni bistveno. Pritožbena trditev, da tožnica ni imela možnosti za osebni posvet z operaterjem, ni utemeljena. Tožnica ni dokazala, da je takšen posvet sploh zahtevala, niti ne navaja, kaj je želela operaterja še vprašati. Končno tožnica v pritožbi niti ne trdi, da se posegu pri toženki ne bi podvrgla, če bi ji bila znana tveganja, ki so se v zvezi s tem posegom nazadnje uresničila. Prav od pacienta je namreč odvisno, kako podrobno bo dano pojasnilo pred posegom in od poznavanja katerih dejstev bo odvisna njegova privolitev; razumljivo pa je, da morajo biti pričakovanja pacienta razvidna tudi navzven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00070084
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/2, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. OZ člen 888. Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 člen 2, 2-b, 3, 3/5, 5, 5/1, 5/1-c, 5/3, 5/4, 7, 7/1, 7/1-b, 13.
plačilo odškodnine - letalski prevoznik - odškodninska odgovornost letalskega prevoznika - obveznost obveščanja - odpoved prevoza - izredne razmere - COVID-19 - pasivna legitimacija - posredniška pogodba o potovanju - posrednik - organizator potovanja - spor majhne vrednosti - neprerekano dejstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženka je zavezanka za plačilo odškodnine, saj ni dokazala, da je tožnika pravočasno obvestila o odpovedi leta. Okoliščina, da je toženka o odpovedi (pravočasno) obvestila organizatorja potovanja, ki potem ni pravočasno obvestil tožnikov, je ne razbremenjuje obveznosti plačila odškodnine.
Prilagoditev v poslovanju, ki jih je terjala pandemija covida-19, ni mogoče šteti za dogodek zaradi izrednih razmer v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00070978
URS člen 26. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 187, 189, 189/3, 190, 190/1. ZSV člen 49, 49/2.
socialno varstvo - skrbništvo - namen skrbništva - skrbništvo za poseben primer - skrbnik premoženja - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - načela odškodninskega prava - predpostavke civilnega delikta - odgovornost države - odgovornost države za delo CSD - odgovornost skrbnika - skrbno opravljanje dela
Po prepričanju višjega sodišča je toženec na premoženjskem področju s tem, ko je poskrbel za plačilo dolgov in preprečil izvršbo na stanovanje, zadostil standardom rednega poslovanja in upravljanja s premoženjem, ki se v skladu s 190. členom ZZZDR pričakuje od skrbnika, oziroma skrbnega upravljanja z varovankinim premoženjem (187. člen ZZZDR). Pri tem je treba upoštevati tudi, da (tedaj) veljavna zakonodaja tožencu za premoženjsko področje ne nalaga poostrene skrbnosti v primerjavi s drugimi skrbniki. Poleg tega je po prepričanju višjega sodišča treba dolžno skrbnost skrbnika odrasle osebe presojati kot celoto, ob uporabi tako drugega kot tretjega odstavka 178. člena ZZZDR. V postopku ni bilo sporno, da je toženec takoj, ko je ugotovil, da prejšnja skrbnica svojih dolžnosti ni opravljala, to razrešil in sam prevzel skrbništvo (tožnika za prevzem nista bila zainteresirana), poskrbel za plačilo zapadlih obveznosti, tekoče plačevanje oskrbe in žepnino za varovanko za leto naprej, s katero si je lahko privoščila priboljške. Ravnal je torej v skladu z namenom skrbništva, ki je prvenstveno v varstvu osebnosti varovanke (oziroma njene dobrobiti), s tem, ko je preprečil izvršbo na stanovanje, pa tudi dovolj ustrezno zavaroval njene premoženjske pravice. Pritožbeni očitki, da se je premoženje varovanke v času skrbništva vseskozi zmanjševalo, kar bi toženec lahko preprečil z oddajo nepremičnine v najem, so tako neutemeljeni. Toženec je za varovanko, celostno gledano, ustrezno skrbel.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - znan obseg nepremoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca - bolečine po končanem zdravljenju - zdravstveni pregled - izboljšanje zdravstvenega stanja - kontinuirano zdravljenje
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. V nasprotnem primeru zdravljenje oškodovanca ne bi bilo nikoli končano oziroma njegova odškodninska terjatev ne bi nikoli zastarala.
Ugotovljeno je bilo, da so se tožnici po zaključku bolniškega staleža še vedno pojavljale težave in da je bila v zvezi s tem deležna tudi določenih specialističnih pregledov in preiskav (vsi opravljeni pregledi niti niso bili v vzročni zvezi z obravnavano poškodbo). Vendar pa to še ne pomeni, da tožnici obseg škode ni bil znan že 18. 10. 2016. Izvedenka B. B. je prepričljivo pojasnila, da kasnejših pregledov ni več mogoče šteti kot kontinuirano zdravljenje obravnavane poškodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070955
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 619. URS člen 22.
ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizvedba dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - zastaranje odškodninske terjatve
Da niso podani vsi elementi odškodninskega delikta, je sodišče prve stopnje ugotovilo glede odškodnine zaradi izvršilnega postopka (stroški izvršilnega postopka kot materialna škoda in duševne bolečine zaradi izvršilnega postopka kot nematerialna škoda). Le v tem delu je ugotovilo, da ni podan pogoj protipravnosti, ker je izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem na Ptuju I 246/2018 potekal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe istega sodišča P 89/2016 z dne 2. 10. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 23/2018 z dne 12. 2. 2018. Dejanja izvršilnega postopka I 246/2018 Okrajnega sodišča na Ptuju so torej imela podlago v izvršilnem naslovu, zato ne morejo biti in niso protipravna, kot je sodišče prve stopnje prav tako utemeljeno in pravilno zaključilo, in tudi teh zaključkov sodišča prve stopnje tožnik v pritožbi ne izpodbija, saj navaja le, da je bilo protipravno ravnanje toženca, ki je sprožil postopek izvršbe.
Tožnik navaja, da je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker se sodišče, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja predpostavk odškodninske odgovornosti, o drugih vprašanjih ni izjasnilo, a ne pojasni, na katera vprašanja meri. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjene vse predpostavke (torej protipravnost, škoda, vzročna zveza in odgovornost), se sodišču v primeru, ko ni podana ena izmed predpostavk, o ostalih ni treba izjasnjevati. Prav tako pa je neutemeljena navedba, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno zato, ker sodišče ni izvedlo s strani tožnika predlaganih dokazov (priči A. A. in B. B.), ki sta bila predlagana v zvezi z dokazovanjem protipravnosti pri odškodnini, glede katere je zahtevek že zastaral.
odškodninska odgovornost bank - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - predhodno vprašanje - odločitev o reviziji - prekinitev postopka - neenotna sodna praksa - načelo pravne varnosti - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protiustavnost zakonske določbe - nedovoljena sprememba tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - načelo ekonomičnosti postopka
Sodna praksa višjih sodišč ni enotna glede vprašanja, ali je vprašanje odgovornosti Banke Slovenije za izbris obveznic predhodno vprašanje za presojo odgovornosti poslovne banke ali ne. Kljub temu pa dopuščena revizija v podobni zadevi, kot je obravnavana, ni razlog za prekinitev postopka. Morebitni zastoj v postopku je namreč utemeljen zgolj do pravnomočne odločitve v drugem postopku. Drugačno (širšo) razlago uporabljene zakonske določbe o prekinitvi postopka bi lahko utemeljevale izjemne okoliščine, ki pa v obravnavani zadevi niso (več) podane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00071052
OZ člen 159. ZPP člen 214, 214/2.
pravica do izjave - neprerekana dejstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledeneli površini - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pohodna površina - izvajanje zimske službe - skrbnost povprečnega človeka
Po mnenju pritožbenega sodišča odgovornost zavarovanca toženke za nastanek škode ni podana, ker je glede na okoliščine predmetne zadeve kraj škodnega dogodka še ustrezal standardu normalne pohodne površine. Tožnica je namreč vedela, da na mestu škodnega dogodka zastaja meteorna voda (ki odteka s poslovne stavbe), kraj škodnega dogodka je dobro poznala, saj je v poslovni stavbi zaposlena, vedela je, da je zunaj mrzlo (dan prej je snežilo), zato bi morala pričakovati, da lahko površina, kjer se nabira voda, poledeni, lužo je ob 7.00 uri zjutraj videla, pa je vseeno stopila vanjo misleč, da ni poledenela (kot je sama izpovedala). Glede na navedeno sporen del pohodne površine za tožnico ni bil niti nepričakovan niti zakrit. Po mnenju pritožbenega sodišča bi lahko normalno pazljiv pešec v takih okoliščinah parkirišče prehodil brez težav, saj bi se spornemu delu parkirišča, kjer je bila vidna luža, izognil (in ne bi stopil v lužo lahkomiselno misleč, da ni poledenela).
poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbene obveznosti - adekvatna vzročnost - izgubljeni dobiček - zadostna trditvena podlaga
Za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode je pravno relevanten tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. V luči tako zastavljene adekvatnosti je v konkretnem primeru odločilna presoja sodišča prve stopnje, da so za sklenitev dogovora o delitvi dobav manjkali podatki, ki bi jih morala predložiti tožeča stranka. Za sklenitev dogovora o delitvi dobav res ni bilo potrebno, da se stranki hkrati dogovorita o predložitvi bančne garancije, plačilu pogodbene kazni in stroškov. Bilo pa je to potrebno za izpolnitev Pogodbe in takšna zahteva tožene stranke tudi ni bila v nasprotju z njeno vsebino, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato zahteva tožene stranke, da se s tožečo stranko dogovorita tudi o navedenih bremenih, ne more predstavljati nedopustnega ravnanja. Če se pogodbenici izrecno ne dogovorita drugače, je skladno z načelom enake vrednost dajatev in namenom ter bistvom vsake pogodbe o sodelovanju in skupnem nastopu pri projektu, da pogodbenice niso upravičene zgolj do koristi, ampak so dolžne nositi tudi bremena.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ni mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju, pri čemer mora tožeča stranka trditi in dokazati, kolikšni bi bili njeni hipotetični dohodki in izdatki brez škodnega ravnanja tožene stranke, in tudi kolikšni so bili njeni resnični dohodki in izdatki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00070672
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 74, 74/3. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131. ZOsn člen 60, 60e, 60e/1. ZOFVI člen 63.
odškodninska odgovornost delodajalca - učitelj - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Zmotno je stališče pritožbe, da določba tretjega odstavka 74. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji ugodneje ureja odškodninsko odgovornost delodajalca kot prvi odstavek 179. člena ZDR-1.
Zatrjevanje tožnice, da je bil učenec vzgojno problematičen in nepredvidljiv, ne utemeljuje sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi pomenila objektivno odškodninsko odgovornost toženke.
Razrednik je bil dolžan po obvestilu o vzgojni problematiki učenca takoj ukrepati, zato vprašanje, kdaj razrednik obvesti ravnateljico, v razmerju do tožnice ni relevantno.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070302
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZBPP člen 46, 46/3.
škodni dogodek - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - sporna višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - namen pravične odškodnine - glavobol - skaženost - predhodne poškodbe - objektivna merila - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov pravdnega postopka
Sodišče je po pridobitvi pisnih izvedenskih mnenj izvedenca pozvalo najprej k pisni, nato pa še ustni dopolnitvi mnenja ter tako poskrbelo za razjasnitev vseh v pritožničinih pripombah problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na vprašanje obsega škode. Predlog za postavitev novega izvedenca ni bil utemeljen.
Pri migrenskih glavobolih, ki so pri tožnici sicer potrjeni, ne gre za poškodbene glavobole. Kot je pojasnil izvedenec nevrolog, tožnica poškodb glave ni imela, niti ni bila nezavestna. Poleg tega je bil prvi migrenski glavobol dokumentiran že v času pred nezgodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00070075
ZPP člen 8, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 6, 147, 147/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - otrok kot oškodovanec - ravnanje lege artis - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - nepravilno zdravljenje - opustitev ravnanja - verjetnost zapleta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odločanje po prostem preudarku - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedena priča - zavrnitev izvedbe dokaza - pravilna dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati vzročne zveze med zatrjevanim nepravilnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo s potrebno (več kot 50 %) verjetnostjo. Glede na skladni izvedeniški mnenji je bolj verjetno, da bi tožnik (21-mesečni otrok) enako škodo utrpel tudi ob bolj optimalnem naročanju ponovnih preiskav in ob hitrejšem prihodu transportne ekipe, saj prihaja do enakih oziroma hujših zapletov (smrt) tudi ob zgodnjem in ustreznem zdravljenju z antibiotikom.
Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Kljub morebitnemu strokovnemu znanju izvedene priče ne smejo prevzeti vloge izvedenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00070114
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.. OZ člen 131, 131/1.. ZKP člen 450.b, 450.b/1, 450.b/2.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - sporazum o priznanju krivde - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Obdolženec je priznal, da je storil kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1, kot je bilo opisano v obtožnici in je podpisal sporazum o priznanju krivde zanj. Priznal je torej, da si je z očitanim ravnanjem protipravno prilastil v izreku sodbe navedeno tovorno vozilo z ocenjeno tržno vrednostjo 38.333,68 EUR (brez DDV) ter tovor, vreden 58.030,00 EUR, kar skupaj znaša 96.363,68 EUR, to pa je znesek, ki je bil oškodovanki priznan na podlagi priglašenega premoženjskopravnega zahtevka, s presežkom zahtevka pa je bila napotena na pravdo.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina denarne odškodnine - upravni postopek - sodni postopek - nastanek večje škode - vzročna zveza - nedokazanost - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva
V sodnem postopku lahko pridobijo višjo odškodnino le tisti upravičenci, ki dokažejo večjo škodo, kot jim je bila priznana na podlagi ZPŠOIRSP. Ker tožnik ni izkazal posebnih okoliščin, ki bi ga ločevale od ostalih izbrisanih oseb, do višje odškodnine ni upravičen.
Tožnik je v upravnem postopku že dokazal, da ga je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Predmet tega postopka je vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, mu je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Glede na časovno oddaljenost škodnega dogodka je dokazovanje nastale škode oziroma njene višine lahko oteženo. Tudi sicer je pravična odškodnina pravni standard, ki ga oblikuje sodna praksa glede na pomen prizadete dobrine in poseg v integriteto oškodovanca. Ta se je oblikovala skozi leta po uveljavitvi ZPŠOIRSP. V trenutku, ko je tožnik vložil tožbo (leta 2017), je bila skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, celo omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku, kasneje pa je bila ta omejitev odpravljena. Tožnikove tožbe zato ni mogoče šteti za očitno neutemeljeno.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069583
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - prehodno vprašanje - odločba o izrednih ukrepih - presoja zakonitosti odločbe - revizija - pravica do sojenja v razumnem roku
Vprašanje ali neko vprašanje pomeni predhodno vprašanje za rešitev konkretne zadeve ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 13. člena ZPP, ki govori o predhodnem vprašanju, saj ne gre za vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja. Ne glede na ugotovljeno pomembnost in zapletenost vprašanj v zvezi s podrejenimi obveznicami zato niso izpolnjeni pogoji iz prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP za prekinitev postopka, gotovo pa odrejena prekinitev posega tudi v interes tožene stranke do sojenja v razumnem roku.
Glede na navedeno, torej da mora pri objektivni odgovornosti povečana nevarnost izhajati iz narave same (nevarne) stvari, če pa določena stvar postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja oziroma opustitve njenega imetnika, kot je to v obravnavani zadevi, pa je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti, so pritožbene navedbe, da so bile stopnice, ki so bile zaradi opustitve zavarovanca toženke mokre in spolzke, nevarna stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsa in padcev, neutemeljene.
Pomanjkanje zadostne skrbnosti in previdnosti pri hoji, torej da tožnica ni gledala kako in kam stopiti, po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje soodgovornost tožnice v smislu 171. člena OZ.
načelo ekonomičnosti postopka - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku - pogodbena obveznost - kršitev pogodbene obveznosti - pravnomočna vmesna sodba - delna vmesna sodba - dokazi in izvajanje dokazov - pisno materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pogodbena odškodninska odgovornost - plačilo odškodnine - upravljanje z gozdovi - višina premoženjske škode - sodni izvedenec - izvedenec gozdarske stroke - izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - pripombe - prekluzija - pravnomočnost - strokovni pomočnik - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - preložitev naroka
Res je, da (v redkih primerih) izdani vmesni sodbi v istem postopku lahko sledi zavrnilna. Slednje je posledica primerov, ko je ugotavljanje škode povezano z ugotavljanjem kompleksnega sklopa dejstev, ki predhodno niso bila predmet obravnave. V konkretni zadevi ne gre za tak primer, saj končna odločba (glede višine škode) v pretežnem delu pravzaprav temelji na dejstvih, ki so bila ugotovljena že z izdano vmesno sodbo, v nadaljevanju postopka pa so se le še utrdila. Do vseh teh dejstev se je imela prva toženka torej že možnost izjaviti. Če je to storila prepozno (kar se nanaša predvsem na zaključke, ki izhajajo iz mnenja izvedenca B. B.), je odgovornost na njeni strani. Zgolj dejstvo, da je bil v postopku kasneje imenovan še izvedenec C. C., ki je imel nalogo ugotavljanja, ali je B. B. v mnenju storil kakšno strokovno napako, ki bi bistveno vplivala na oceno škode, s poudarkom na pravilni uporabi tarif in sortimentnih tablic, ne pomeni ponovne obravnave več let prej izdelanega B. B. mnenja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno izvajanje, da pripombe na izvedensko mnenje niso zajete s prekluzijo. Od klasičnega odziva, pripomb stranke na podano izvedensko mnenje, česar prekluzija res ne zajema, gre razločevati situacijo, ko sodišče izvede t.i. pisno materialno procesno vodstvo in strankama naloži, naj se o čem izjavita, določi rok in ju opozori na posledico (286.a člen ZPP), za kar je šlo tudi v konkretni zadevi. Sankcija neaktivnosti (oz. nepravočasne aktivnosti, brez utemeljenega razloga za zamudo) je prekluzija. Tudi iz izpodbijane odločbe izhaja, zakaj so bile pripombe, ki jih je prvotožena podala na izvedenski mnenji B. B. in C. C., prepozne. K temu gre kratko dodati še, da je glavnino teh prvostopenjsko sodišče kljub temu blagohotno upoštevalo in se do njih tudi opredelilo. Neutemeljen je očitek, da ni jasno, obravnavo katerih navedb je sodišče dopustilo, saj slednje izhaja neposredno iz izpodbijane odločbe.
Materialna resnica v pravdnem postopku deluje kot nekakšen „lepotni ideal“. Doseganje slednjega pa je zaradi nadrejenih načel dispozitivnosti in razpravnosti (7. in 212. člen ZPP) odvisno predvsem od strank samih – tudi in zlasti od njihove (pravočasne) procesne aktivnosti, ki je kasnejše (preobširne) pritožbe ne morejo nadomestiti.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070937
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070044
ZPP člen 206, 206/4.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - predhodno vprašanje - načelo pravne varnosti - pojasnilna dolžnost banke - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten (enak) odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge (s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane) očitke.
Ali bo določena opustitev pripeljala do odškodninske odgovornosti, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali je objektivno predvidljivo, da bi zaradi nje lahko nastal škodni dogodek. Presoditi je treba, ali je v okoliščinah konkretnega primera nastanek škodne posledice bil predvidljiv oziroma, ali bi oseba, ki je dolžnost opustila, ob ustrezni skrbnosti nastanek škode lahko preprečila.