ZPP člen 319. URS člen 23, 23/1. OZ člen 131, 131/1, 136, 136/2.
odškodninski zahtevek - razžalitev - zavrnjen zahtevek - postopek pred delovnim in socialnim sodiščem - vezanost na dejansko stanje - pravica do poštenega sojenja - meje pravnomočnosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - neodgovorna oseba - prehodna nerazsodnost - izvedensko mnenje - dva izvedenca
Rezultat dokazovanja v tem postopku je drugačen od tistega v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem, vendar pa to ne more vplivati na pravilnost izpodbijane sodbe. Tožnica s pritožbenimi trditvami neutemeljeno terja, da se pravnomočnost odločitve delovnega sodišča razteza tudi na njegove razloge o ugotovitvi toženkine razsodnosti, ki izhaja iz dokazne ocene izvedenega dokaza s sodnim izvedencem. Ugotovitev dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca sodi v dejansko podlago sodne odločitve. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano. Tožničino stališče, da bi se morala pravnomočnost odločitve delovnega sodišča raztezati tudi na njegove razloge, je tudi v nasprotju s temeljnim pravilom procesnega prava, da postane pravnomočna le odločitev o zahtevku (torej izrek), ne pa tudi obrazložitev sodne odločbe. To pomeni, da se pozitivni vidik pravnomočnosti ne razteza na ugotovitve o pravnorelevantnem dejanskem stanju niti ne na stališče sodišča o pravnih vprašanjih, ki so v obrazložitvi sodbe (pravna naziranja sodišča). Delovno in socialno sodišče ter redno sodišče v obeh postopkih nista odločali o istem razmerju. Za to bi šlo, če bi sodišče v delovnopravnem sporu ugotovilo, da je bila izredna odpoved delovnega razmerja zakonita, v postopku pred rednim sodiščem, pa da je bila nezakonita. V takšnem primeru bi šlo za kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, saj bi bila pravna varnost in nanjo vezano upravičeno pričakovanje, konkretizirano v sodbi delovnega sodišča, z izdajo nasprotne sodbe rednega sodišča porušeno. V tej zadevi torej ni šlo za presojo vprašanja, ki bi bilo že pravnomočno urejeno s sodbo drugega sodišča, ampak je šlo zgolj za sprejem drugačnih dejanskih zaključkov o toženkini nerazsodnosti v času obravnavanega škodnega dogodka.
jamčevanje za napake stvari - nakup avtomobila - nakup rabljenega vozila - napake stvari - skrite napake - odgovornost za stvarne napake - dokazi in dokazovanje - manjvrednost vozila - izvedensko mnenje
Tožnik zahteva plačilo 5.000 EUR, ker vozilo BMW, ki ga je oglaševala toženka, nima oglaševanih lastnosti in sicer ni letnik 2011, temveč 2009, predhodno je imelo štiri lastnike in ne le enega, nima aktivnega tempomata, nima adoptivnih bi-xenonskih žarometov, ni slovenskega porekla in nima TV.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - določitev višine odškodnine
Glede na to, da je bil postopek za preklic pogojne obsodbe in prednostno sojenje brez nepotrebnega odlašanja za tožnika izjemnega pomena in neprecenljiv za vzpostavitev stikov z otrokoma, saj se je izkazalo, da le preko tega postopka lahko (še) uresniči z mednarodnimi konvencijami, Ustavo RS in s pravnomočno sodno odločbo zagotovljeno pravico do družinskega življenja s svojima otrokoma, je tožnik ob še ostalih ugotovljenih okoliščinah ter zakonskih določbah o višini odškodnine iz 16. člena ZVPSBNO, ki jih je sodišče prve stopnje korektno in pravno pravilno upoštevalo, upravičen do prisoje najvišjega limitiranega zneska odškodnine.
škodni dogodek - huda telesna poškodba - premoženjska in nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - delovna nesreča - delo po navodilih delodajalca - varstvo pri delu - padec z višine - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - v odstotkih izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti - brazgotine - izgubljeni dobiček - dnevnica kot dohodek - brezplačna pravna pomoč
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnik delo opravil na način, kot mu je bilo pokazano ob uvajanju, da ob tem ni kršil navodil, saj jih ni prejel, ter se ni zavedal, da bi bilo treba meritve izvajati drugače, kot je bila ustaljena praksa pri delodajalcu. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila o deljeni odgovornosti.
Tožnik je v tožbi izpostavil, da vozniki del zaslužka ustvarjajo z dnevnicami, saj živijo varčno, spijo v tovornjaku in si sami pripravljajo hrano. Navedel je, koliko bi v času zdravljenja zaslužil z vožnjami, koliko bi prihranil in koliko je prejel v bolniškem staležu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064270
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
URS člen 22, 26, 155. ZPP člen 351, 351/2. ZZK-1 člen 74, 74/3. ZUstS člen 1, 1/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravno ravnanje sodišča - predpostavke odgovornosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze - vložitev ustavne pritožbe - subsidiarnost odškodninskega varstva
Oškodovanec mora v primerih, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognil učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo. S tem se sledi materialnopravnemu izhodišču, da je pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti, sekundarna ter da je zato treba upoštevati vsakršno možnost pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči škodo.
Ker v obravnavanem primeru tožbeni zahtevek tožnice temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev za izdajo kazenske obsodilne sodbe, je posledično podan temelj odškodninske odgovornosti toženca. Vzrok za nastanek škode pri tožnici izvira iz toženčevega protipravnega ravnanja.
ZBan-1 člen 350a, 350a/1.. ZGD-1 člen 337.. ZPP člen 13, 23, 24, 191, 196, 208, 443, 482.. ZPSVIKOB člen 9, 25, 45.. ZRPPB člen 265.
odškodninski spor - prekinitev in nadaljevanje postopka - neskladje zakona z ustavo - prenehanje razloga za prekinitev - ni predhodno vprašanje - navadno sosporništvo na pasivni strani - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da so bili z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinjeni, dokler ne bo odpravljena protiustavnost iz 2. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča (z 2. točko izreka je bilo ugotovljeno, da je 265. člen ZRPPB v neskladju z Ustavo). S sprejetjem ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019, je bila odpravljena protiustavnost, ki je bila predhodno ugotovljena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, zato takrat razlogov za prekinitev postopka ni bilo več. Dne 5. 3. 2020 je Ustavno sodišče RS izdalo sklep opr. št. U-I-4/20-19, s katerim je zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (1. točka izreka) in do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti ZPSVIKOB prekinilo pravdne postopke iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB. Ta dva člena ZPSVIKOB pa urejata postopke, v katerih oškodovanci zoper Banko Slovenije (drugo toženo stranko) uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1. Ustavno sodišče RS je tako s sklepom U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020 (ponovno) prekinilo zgolj odškodninske postopke, ki tečejo zoper drugo toženo stranko (Banko Slovenije), zaradi česar se navedeni sklep Ustavnega sodišča ne nanaša na prvo in tretje toženo stranko (poslovno banko in Republiko Slovenijo). Posledično ovir za nadaljevanje postopka zoper prvo in tretje toženo stranko ni (208. člen ZPP), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek zoper prvo in tretje toženo stranko nadaljuje, pravilna.
KZ-1 člen 135, 135/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje grožnje - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - odmera denarne odškodnine
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za kaznivo dejanje po drugem odstavku 135. člena kazenskega zakonika, "kdor stori dejanje z grdim ravnanjem". To je v izreku kazenske sodbe izrecno opredeljeno kot prijem za vrat in potiskanje, kar nedvomno predstavlja podlago za ugotavljanje škode tudi za fizične bolečine. Ali je ta škoda nastala in v kakšni višini, pa je tožnik dokazoval v obravnavanem pravdnem postopku, zato je potrebno tudi ta pritožbeni očitek toženca zavrniti.
odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - preizkus iz varstva pri delu - praktično usposabljanje
Obveznost tožene stranke, da delavca izobrazi glede pravil iz naslova varstva pri delu, se ne izčrpa s tem, da delavec opravi teoretični preizkus znanja, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bil A. A. deležen praktičnega preizkusa znanja, s katerim bi se preverilo, ali obvlada zagon stroja in je seznanjen in tudi dejansko razume predpisane postopke.
Dokazni postopek je pokazal, da A. A. ni bil deležen nikakršnega takšnega usposabljanja, ki bi v njem vzbudil in utrdil zavest o pomembnosti vseh pravil, ki veljajo pri toženi stranki na področju varstva in zdravja pri delu. Sam je namreč izpovedal, da ni vedel, da navodila za varno delo obstajajo (čeprav se le-ta nahajajo ob samem stroju), kar vse kaže na pomanjkljivo usposobljenost A. A. (in tudi njegovo nezainteresiranost).
ZPP člen 108, 277, 278, 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2-7, 339/2-10. OZ člen 132, 171, 174, 179, 299, 378.
zamudna sodba v odškodninskem sporu - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - presoja sklepčnosti tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - vrnitev tožbe v popravo - ponovno vročanje - odgovor na dopolnitev tožbe - nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe). Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Če toženec ne odgovori (pravočasno) na tožbo, se mora sodišče v okviru preizkusa pogojev za izdajo zamudne sodbe ukvarjati z vprašanjem (ne)sklepčnosti. Kadar ugotovi, da toženec ni (pravočasno) odgovoril na tožbo, ki je odpravljivo nesklepčna, jo mora tožniku vrniti v popravo (tretji odstavek 318. člena ZPP). Če tožnik tožbo ustrezno popravi, se taka tožba znova vroča v odgovor in če toženec tudi na popravljeno tožbo ne odgovori, sodišče izda zamudno sodbo. Če je tožba neodpravljivo nesklepčna ali stranka nesklepčnosti ne odpravi, sodišče zavrne tožbeni zahtevek. V primeru delne nesklepčnosti tožbe izda sodišče „mešano“ zamudno sodbo (deloma ugodilno, deloma zavrnilno).
Zamudne obresti so zakonska posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (378. člen OZ). Vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti je vprašanje uporabe materialnega prava (299. člen OZ). Če tožbene trditve o teku zakonskih zamudnih obresti niso v celoti skladne z materialnim pravom, je tožba v tem delu neodpravljivo nesklepčna. Takšni logiki je sodišče prve stopnje pravilno sledilo pri odmeri pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je prav tako vprašanje uporabe materialnega prava.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
Upoštevajoč temeljno dokazno pravilo, da nosi stranka trditveno in dokazno breme za dejstva, ki so ji v korist, je bil toženec zaradi dokazovanja negativnega dejstva v dokazno šibkejšem položaju.
Sodišču ni treba izvesti dokaza, ki bi služil ugotovitvi pravno nerelevantnega dejstva (213. člen ZPP).
ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 26, 27, 27/2. ZPP člen 302, 302/3.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - neizpolnitev pogodbe - medicinski poseg - pojasnilna dolžnost zdravnika - večje tveganje - privolitev bolnika v medicinski poseg - znanje slovenskega jezika - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - ocena dokazov - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Sodna praksa je jasna, da morajo biti podana najbolj pogosta tveganja, da to mora biti tudi v obliki obrazca in da se tožniku to mora ustno pojasniti. Pri tako hudih operacijah, kot je bila pred tožnikom, takšna zahteva ni neživljenjska in prestroga. Med zdravnikom in pacientom mora iti za razgovor, ne le branje obrazca in podpisovanje s strani pacienta. Seveda pa mora zdravnik iz razgovora ugotoviti, ali je pacient razumel pojasnilo, ki ga zahteva zakon. Ni pa zdravnik dolžan pojasnjevati pacientu, kako lahko uresničitev komplikacij vpliva na njegovo delovno zmožnost. Sodišče je ugotovilo, da zdravnik ni opravil pojasnilne dolžnosti tako, kot je treba v tako težkem primeru tudi v slovenskem jeziku. Šele če bi vse to pojasnil tožniku in na pravilen način, bi lahko tožniku očitali, da bi moral prositi za prevod, če slovenščine ne razume popolnoma. Ni predpisa, ki bi terjal, da zdravnik pri vsakem pacientu preveri ali razume slovenski jezik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064005
ZOZP člen 1a, 15. OZ člen 153, 153/2.
škodni dogodek - nepremoženjska in premoženjska škoda - delovna nesreča - pravo EU - enotna uporaba prava - nevarna stvar - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - uporaba motornega vozila - razbremenilni razlogi - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - povzročitev lahke telesne poškodbe - previsoka denarna odškodnina - znižanje odškodnine - pravično zadoščenje - intenziteta in trajanje strahu - dokaz s sodnim izvedencem
S harmonizirano uporabo evropskih direktiv in sodne prakse s področja obveznega zavarovanja civilnopravne odgovornosti pri uporabi motornih vozil se pojem uporabe vozila širi in pokriva rizike tudi izven prometa, vse s ciljem varstva oškodovancev pred škodami, ki jih povzročijo motorna vozila.
V sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca. Ker bi zavarovanec toženke prisotnost šoferja tovornjaka, na katerega se je blago nakladalo, na območju nalaganja nedvomno lahko pričakoval, pogoji za popolno oprostitev objektivne odgovornosti niso izpolnjeni.
URS člen 26. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 6, 8, 8/1, 33.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - plačilo denarne odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje policista - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana stopnja napačnosti - presoja sklepčnosti tožbe - nedovoljeni informativni dokazi
Protipravno ravnanje je pravni standard, ki ga na podlagi s strani tožnika zatrjevanega in ugotovljenega dejanskega stanja napolni sodišče v vsakem posameznem primeru. Protipravnost pri vodenju policijskih postopkov ni podana pri vsaki zmotni presoji ali kršitvi postopka, podana je le, če gre za t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti. Materialnopravno podlago za presojo pravilnosti ravnanja policistov predstavljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Temeljne dolžnosti policije so: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka ter navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tezo, da je bil žrtev sistematičnega in kontinuiranega policijskega nadlegovanja in nadzora, se tožnik ne more izogniti zahtevi po (vsaj osnovni) konkretizaciji (opisu) posameznih dogodkov (neupravičenih intervencij) in posameznih ravnanj policistov ob teh dogodkih. Tožnik bi moral trditve o dogodkih in ravnanjih policije substancirati na način, da bi jih bilo mogoče v dokaznem postopku preveriti, ter oceniti, ali je policija zlorabila svoja pooblastila. Ob upoštevanju dejstva, da je lokal F. obratoval tudi v nočnem času, ni mogoče izključiti, da je bil razlog za navzočnost policije opravljanje policijskih nalog. Prisotnost policije v gostinskem lokalu, tudi če je zelo pogosta, sama po sebi še ne predstavlja protipravnosti, zato bi moral tožnik glede ravnanj policije v domnevno številnih neupravičenih intervencijah v lokalu pojasniti, katera konkretna ravnanja ob konkretnih dogodkih šteje za golo nadlegovanje in neupravičen nadzor. Le ustrezno konkretizirana trditvena podlaga bi omogočala nadaljnjo presojo o sistematičnosti oziroma kontinuiranosti ravnanj, ter kvalifikacijo, da gre za ravnanja z elementi protipravnosti. Ker ob tem, da ni nasprotoval ugotovitvam o konkretnih prekrškovnih postopkih, tožnik ni konkretiziral svoje teze o policijskem šikaniranju, je teza ostala na ravni pavšalnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064354
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZFPPIPP člen 408, 108/1. OZ člen 165.
spregled pravne osebnosti - osebni stečaj - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zapadlost odškodninske terjatve - obseg škode
Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.
Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne poškodbe in okvara zdravja - odmera denarne odškodnine - povprečna neto plača - primerljiva odškodnina - skaženost - delni umik tožbenega zahtevka - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. V takem primeru je potrebno glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje.
odškodninski zahtevek - zamudna sodba - jamčevanje za stvarne napake - stvarna napaka nepremičnine - običajna raba stvari - hrup - povrnitev premoženjske škode - povrnitev nepremoženjske škode - refleksna škoda - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - tek zamudnih obresti
Zmotno je pritožbeno zatrjevanje, da so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju s predloženimi dokazi in da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah s Tehnično smernico TSG-1-005:2012. To je dokument, ki je namenjen določitvi pogojev za projektiranje in presoji skladnosti gradnje. Nikakor pa ne pomeni, da merila, ki jih določa tehnična smernica, odgovarjajo na vprašanje ali ima stavba stvarne napake, ki jih v tožbi zatrjuje tožnica. Takšni upravni predpisi o dovoljenih količinah emisij so lahko orientacija, vendar sodišče pri presoji omenjenega standarda nanje ni vezano. V obravnavani zadevi sicer ne gre za emisije, ampak tožnica uveljavlja jamčevanje za stvarne napake, pri čemer je s predloženim cenitvenim elaboratom izkazala, da je zaradi v tožbi uveljavljane stvarne napake vrednost tožničinega stanovanja za 30.000 EUR nižja. Prav tako je elaborat meritev potrdil, da je v tožničinem stanovanju, še posebej v spalnem delu, prisoten hrup. Ta hrup res ne presega mejnih vrednosti iz tehnične smernice, a upoštevaje cenitveni elaborat vseeno predstavlja razlog za stvarno napako stanovanja, ki je posledično vredno manj, kot bi bilo brez nje. To namreč nima lastnosti za njegovo normalno uporabo, kar pomeni, da gre za primer iz 1. točke 459. člena OZ. Ne gre za upravni postopek, v katerem bi tožnica dokazovala, da stanovanje ne izpolnjuje pogojev za uporabno dovoljenje, ampak gre za pravdo, v kateri tožnica trdi, da stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo – običajna raba pa vsekakor pomeni tudi miren spanec in počitek brez nepotrebnega hrupa.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da stvarna napaka, katere posledica so hrup in vibracije, ki so moteče zlasti v času nočnega počitka, vpliva na kakovost tožničinega življenja in na njeno zdravje v zadostni meri, da utemeljuje prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Gre namreč za precej intenziven poseg, katerega posledice so lahko zelo hude.
kupoprodajna pogodba - najemna pogodba - ara - škoda
Šlo je torej za dogovor med pravdnima strankama, da polog (ara) za nakup vozila, šteje tudi kot varščina po sklenjeni najemni pogodbi od 6.4.2018 do 6.8.2018. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.. ZVPSBNO člen 2.. ZPP člen 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - oškodovanci v kazenskem postopku - pravica do odškodnine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
ZVPSBNO sicer pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja priznava tudi oškodovancem v kazenskem postopku, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je ta pravica povezana s civilnim vidikom njihove udeležbe v kazenskem postopku, torej z vloženim premoženjskopravnim zahtevkom. Pravilno je izhajalo iz vsebine 6. člena EKČP in 23. člena Ustave.