denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - delovna nesreča - padec z lestve - delo na višini - nevarna dejavnost - priznana dejstva - izvedensko mnenje - pavšalne pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Delo, kakršnega je opravljal tožnik (frezanje utorov v steno z ročno frezo, težko 4 do 5 kg z višino dela cca. 2,5 metra od tal in stojno višino cca. 1 meter od tal), ni nevarna dejavnost oziroma ni delo na višini, temveč delo na zavarovani višini, ki se lahko opravlja tudi s pomočjo A lestve (A oblike, lesena, brez kakršnekoli protizdrsne zaščite). Izvedenec je pojasnil, da bi bilo res varneje, če bi se delo opravljalo z odrom, vendar je povedal tudi, da se delo lahko opravlja tudi na lestvi in je varno, če se pravilno dela. Slednje pa pomeni, da zavarovanec toženke ni kršil nobenih varnostnih predpisov (zato ni podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke), poleg tega pa ne gre za delo, pri katerem bi pretila povečana nevarnost, ki je tudi z najstrožjimi ukrepi ni mogoče odvrniti oziroma se ji izogniti, torej ne gre za nevarno dejavnost v smislu 149. in nadaljnjih členov OZ, zato ni podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke.
prometna nesreča - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina eggshell skull - sprožilni dejavnik - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - predpravdni stroški
Dokazno breme, da je tožnikova poškodba, ki jo je povzročila zavarovanka toženke, vplivala na manifestacijo njegovih kasnejših težav z vratno hrbtenico, je bilo na tožniku, vendar ga ni zmogel, zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo teh težav pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 15, 39.. OZ člen 147, 178, 179, 163.. ZMed člen 27, 28.
plačilo odškodnine - kršitev ugleda in dobrega imena - preklic izjave in opravičilo - kolizija pravic - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - predsednik uprave - relativna javna oseba
Sodišče prve stopnje je pravilno kot pravno podlago uporabilo ustrezne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 147., 179., 178. člen OZ, 15. in 39. člen Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah - EKČP (10. člen) in sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Sodišče prve stopnje je pravilno izvedlo tehtanje med človekovimi pravicami v koliziji - pravico do osebnega dostojanstva tožnika in pravica do svobode izražanja tožencev (svoboda novinarskega izražanja).
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik relativna javna oseba zaradi opravljanja uradne funkcije predsednika uprave C., predsednika nadzornega sveta B 1 in B 2 ter ekonoma A., ki je v letu 2011 tudi podal izjavo v parlamentu, ki je bila takrat posneta, v predmetnem prispevku pa kot arhivsko predvajana z namenom predstavitve različnih stališč o deset let trajajočih stečajnih postopkih, v interesu javnosti po informiranosti.
neupravičen pripor - ekstradicijski pripor - odškodnina zaradi okrnitve svobode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - pravična denarna odškodnina
Vprašanje odškodninske odgovornosti za ektradicijski pripor ni odvisno od izida kazenskega postopka, pač pa je odvisno od izida ekstradicijskega postopka.
Tožnik je bil utemeljeno prijet oz. aretiran ob poskusu prestopa državne meje, ker je bila RS to dolžna storiti. Tožnikovo prijetje je bilo tako za razliko od drugih kazenskih postopkov, kjer pride do prijetja osumljenca in posledično do pripora, za RS obligatorno. Zato ne glede na izid izročitvenega postopka prijetje samo ni bilo protipravno in to ni postalo niti za nazaj oz. ne more iti v breme RS, pač pa kvečjemu v breme države prosilke oz. države, ki je mednarodno tiralico izdala. Ni podlage, da po kateri bi RS odgovarjala za neupravičeno tiralico tuje države; pregon mednarodnega kriminala temelji na načelu zaupanja, sicer sploh ne bi bil mogoč in bi države odvračal od vsakršnega realiziranja mednarodnih tiralic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065515
ZVPot člen 1, 1/11, 4. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1, 3. OZ člen 10, 171, 171/1, 171/2, 179, 240.
Prva toženka je v dveh delih prekršila svojo pogodbeno obveznost strokovnega popravila motorja. Izostal je preizkus delovanja motorja, ki bi kot del servisnega procesa moral biti v celoti opravljen še pred izročitvijo motorja tožniku ter pri ponovni montaži vztrajnika ni bila uporabljena nova matica, pač pa stara.
Nespametno ravnanje tožnika je sodišče utemeljeno štelo kot njegov soprispevek k nastanku škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065581
URS člen 21, 21/1, 26, 26/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243.
bivalne razmere v zaporu - bivalne razmere v priporu - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - delo zapornika med prestajanjem kazni - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zdravstveni karton
Bistveno je, da se k presoji, kdaj bivanjske razmere prestopijo dopusten prag, ne pristopa zgolj po matematični formuli, ki bi kršitev pravic osebnosti izenačile z določeno kvadraturo prostora, ki jo je imel posameznik na voljo. Vsakega odstopa od želene kvadrature ni mogoče izenačiti z neprimernimi razmerami.
Tožnik v pritožbi zmotno navaja, da se pri izračunu kvadrature osebnega prostora ne sme upoštevati tudi prostor, ki ga zaseda pohištvo.
Golo dejstvo, da naj bi bili v času tožnikovega bivanja prostori 144,4 % zasedeni, kar naj bi potrdila tudi priča A. A., avtomatično ne pomeni, da tožnik ni imel na voljo dovolj osebnega prostora.
Ni potrebno, da bi sodišče za enostaven pregled zdravstvenega kartona (iz katerega jasno izhaja, da v njem niso zavedene zatrjevane težave) postavilo sodnega izvedenca medicinske stroke. Toliko strokovnega znanja, da sodišče prebere zdravstveni karton in ugotovi, katere bolezni so v njem navedene in katere ne, ima tudi sodišča samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070199
OZ člen 147, 147/3, 148, 148/2, 365, 366, 366/2, 1060. ZZZ-1 člen 18. ZPP člen 112, 112/2.
odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - pojem škode v zvezi z delom - kršitev najemne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - sodna poravnava - učinek sodne poravnave v regresni pravdi - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe - priporočeno po pošti oddana vloga
Glede pravne podlage tožbenega zahtevka se je v konkretni zadevi opredelilo že Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 78/2016 z dne 7. 2. 2018. Pa tudi sicer tožnici uveljavitev regresnega zahtevka zoper toženca omogoča tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje sodišče prve stopnje, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ, za katero se v pritožbi zavzema toženec. V obeh navedenih določbah povrnitev plačane odškodnine z regresno tožbo ni omejena le na primere naklepne povzročitve škode, pač pa je po obeh pravnih podlagah dopustna tudi v primerih, ko je škoda povzročena iz hude malomarnosti. Prav ima pritožba, da fizična oseba, ki je član organa pravne osebe za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Vendar pa v konkretnem primeru od toženca povrnitve škode ne zahteva oškodovanka, temveč tožnica (RS) na podlagi regresnega zahtevka, kar pa ji omogoča, kot je bilo že navedeno, tako določba tretjega odstavka 147. člena OZ, kot tudi določba drugega odstavka 148. člena OZ.
Vprašanje, ali bi toženec kot stranski intervenient v prvotni pravdi med tožnico in oškodovanko lahko preprečil sodno poravnavo, na odločitev v tem postopku nima nobenega vpliva. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo stališču Vrhovnega sodišča RS, da sodna poravnava, sklenjena v pravdi med oškodovancem in zavarovalnico povzročitelja škode, nima intervencijskega učinka v regresni pravdi med zavarovalnico in povzročiteljem škode, saj je v dokaznem postopku ugotavljalo in v sodbi utemeljilo vse elemente civilnega delikta, torej da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, torej odgovornost na strani povzročitelja škode, ter njeno višino.
365. člen OZ določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsemi drugimi upnikovimi dejanji zoper dolžnika pred sodiščem ali drugimi pristojnimi organi, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Nesporno je takšno dejanje upnica (oškodovanka) opravila z vložitvijo zahteve za zavarovanje dokazov, ki jo je moč šteti med druga dejanja zoper dolžnika, da se ugotovi višina in obseg nastale škode na nepremičnini. Takrat je bilo zastaranje nedvomno pretrgano. Zastaranje se je nadalje pretrgalo z vložitvijo tožbe pred sodiščem v ... ter nato še z vložitvijo tožbe pred slovenskim sodiščem. Tožnica torej oškodovanki ni poravnala zastarane terjatve.
Pritožbeno sodišče v celoti sledi stališču sodišča prve stopnje, da vodenje in skrb za rezidenco, v kateri se opravljajo naloge diplomatskega predstavništva, nedvomno sodi med obveznosti v zvezi z delom veleposlanika. Vrhovno sodišče RS je v citiranem razveljavitvenem sklepu pritrdilno odgovorilo na postavljeno vprašanje, ali je bilo ravnanje, s katerim je toženec oškodovanki povzročil škodo, v zvezi z njegovimi delovnimi dolžnostmi. Pojasnilo je, da besedne zveze „v zvezi z delom“ teorija odškodninskega prava ne razlaga restriktivno, z omejitvijo na dejanja, ki so nujen del delavčevih delovnih nalog ali so z njimi v tesni zvezi; nasprotno: v zvezi z delom so dejanja delavca med izvrševanjem delavnih nalog in so z izvrševanjem povezana, čeprav niso niti logično povezana z izvrševanjem same naloge.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066359
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 31, 31/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - osvetlitev poti - vmesna sodba - soprispevek delavca - strokovno vprašanje
Za ugotovitev časa, ki je bil potreben, da se luč prižge, ni nujno potrebno strokovno znanje; o tem lahko izpovejo tudi priče na podlagi lastne zaznave.
Ugotovljena dejstva, da se je luč prižigala z nekaj sekundnim zamikom, da je bil včasih (ne pa vedno) tako dolg ter da so morali delavci mahati z rokami, da jih je senzor zaznal, kažejo na nepravilno oziroma pomanjkljivo delovanje osvetlitve v garderobi toženke, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. To pomeni, da garderoba nekaj časa ni bila osvetljena in da so se delavci po vstopu v garderobo nekaj časa nahajali v temi ter so se morali po temi tudi gibati, s čimer nedvomno nista bila zagotovljena njihova varnost in zdravje.
Delodajalec ni dolžan izvesti le predpisanih ukrepov, ampak vseh, ki so potrebni in možni, da se varnost in zdravje delavcev zagotovi.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - pavšalna zatrjevanja
Sodišče prve stopnje pri odločanju o višini odškodnine ni odločalo po prostem preudarku, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč je svojo presojo ustrezno pretehtalo in obrazložilo, s temi razlogi pa pritožba konkretizirano ne polemizira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065550
OZ člen 922, 922/1. ZPP člen 286b. KZ-1 člen 211, 211/2.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - povrnitev premoženjske škode - dokazno breme - škodni dogodek - vzročna zveza - obseg škode - zavarovalni primer - odgovornost zavarovalnice - trk vozila - osebno vozilo - poškodba vozila - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - grajanje procesnih kršitev - kaznivo dejanje - kazenska ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija
Med dejstvi, ki sodijo v tožničino dokazno breme, je tudi obseg škode, ki je nastal v škodnem dogodku, za katerega je odgovoren toženkin zavarovanec. Škode, ki ni nastala v zatrjevanem škodnem dogodku (zavarovalnem primeru), toženka namreč ni dolžna povrniti.
Za pravilnost odločitve ni pomembno, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije. Ni pomembno dejstvo, da toženka ni vložila kazenske ovadbe. Zadostuje ugotovitev, da dogodek, v katerem je po tožbenih trditvah nastala uveljavljena škoda, ni bil negotov in neodvisen od izključne volje oškodovanca.
OZ člen 131, 179, 182. ZDoh-2 člen 44. Odvetniška tarifa (2015) člen 10. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnosti pri delu - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina kilometrine - odvetniška tarifa
Zavarovanec tožene stranke je opustil svojo dolžnost zagotavljati varnost ljudi pri izvajanju gradnje in je zato za nastalo škodo odgovoren. Glede tožnikovega prispevka k nastanku poškodbe je sodišče prve stopnje ocenilo, da zlasti glede na samovoljnost tožnika, da pride na gradbišče in spleza na keson tovornjaka po neustrezni poti, njegov prispevek ocenjuje na 60 %.
URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1. ZIZ člen 288, 288/1.
zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti - kritika dela javnega delavca - objektivna žaljivost - negativna vrednostna sodba - ugovor pravnomočno razsojene stvari - skrbnost izvršitelja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Drži, da gre pri izjavah toženca za ostro kritiko, ki je nedvomno objektivno žaljiva in je lahko prizadela dobro ime in ugled tožnika. Vendar pa sporne izjave niso protipravne, saj toženec ni žalil tožnika kot fizične osebe. Očitki so bili izrečeni v zvezi z opravljanjem tožnikove službe kot sodnega izvršitelja in javne osebe ter so se nanašali na vodenje izvršilnega postopka.
odškodnina zaradi poplave - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - aktivna stvarna legitimacija - škoda - pomanjkanje tožbenih trditev - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika
Z v pritožbi večkrat ponovljenimi trditvami o dogovarjanjih med pravdnima strankama za morebitno mirno rešitev spora tožeča stranka na pravilnost sprejete odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju njenih predlogov ne more vplivati. Morebitna pogajanja in dogovarjanja pravdnih strank tekom postopka za mirno rešitev spora strank ne odvezujejo dolžnosti navajanja dejstev, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlaganja dokazov zanje in to na način in v rokih, določenih z zakonom. Tožeča stranka zato z neutemeljenimi očitki sodišču prve stopnje ne more opravičiti lastne pasivnosti in nezadostne skrbnosti v postopku, ko se kljub obrazloženim opozorilom tožene stranke o pomanjkanju trditvene in dokazne podlage in kljub ponovljenim pozivom sodišča prve stopnje na pozive po več kot šestih letih od vložitve tožbe ni odzvala.
odškodnina zaradi poplave - nesklepčnost zahtevka - predpostavke krivdne odgovornosti - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Z v pritožbi večkrat ponovljenimi trditvami o dogovarjanjih med pravdnima strankama za morebitno mirno rešitev spora tožeča stranka na pravilnost sprejete odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju njenih predlogov ne more vplivati. Morebitna pogajanja in dogovarjanja pravdnih strank tekom postopka za mirno rešitev spora strank ne odvezujejo dolžnosti navajanja dejstev, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlaganja dokazov zanje in to na način in v rokih, določenih z zakonom. Tožeča stranka zato z neutemeljenimi očitki sodišču prve stopnje ne more opravičiti lastne pasivnosti in nezadostne skrbnosti v postopku, ko se kljub obrazloženim opozorilom tožene stranke o pomanjkanju trditvene in dokazne podlage in kljub ponovljenim pozivom sodišča prve stopnje na pozive po več kot šestih letih od vložitve tožbe ni odzvala.
odškodninsko pravo - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - delo na višini - lestev - delo na lestvi
Delo na A – lestvi na višini 50 do 60 centimetrov od tal tudi po novejši sodni praksi samo po sebi ne predstavlja dela s povečano stopnjo nevarnosti in ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki predstavlja podlago za objektivno odškodninsko odgovornost na podlagi drugega odstavka 131. člena in določb 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika (OZ), v kolikor na to meri pritožba.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - poškodba v pretepu - odgovornost za škodo nastalo v pretepu - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - prekoračen silobran - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokazna ocena verodostojnosti prič - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - brazgotine - strah - nasprotna tožba
Že iz opisa kaznivega dejanja iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je bil tožnik tisti, ki je toženca prvi udaril s pestjo v obraz in mu povzročil zlom nosnih kosti. Sodišče je jasno in skrbno obrazložilo razloge za ugotovljeno višino soprispevka. Tožnik je fizično silo uporabil prvi, nanjo pa je toženec (prekomerno) odreagiral.
Skladno s 14. členom ZPP je sodišče na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano (zgolj) glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Torej na obseg dejstev, navedenih v izreku kazenske sodbe.
Ljudje na telesne bolečine različno čustveno reagiramo, to pa vseeno ne pomeni, da doživljamo različne jakosti telesnih bolečin v pravnem smislu. Za oceno stopnje pretrpljenih telesnih bolečin se tako uporabljajo objektivni podatki o predpisanih zdravilih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065274
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 313, 313/2. OZ člen 378.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - sorazmerno majhen uspeh - merilo uspeha - omejitev zavarovalnega kritja - zavarovalna vsota (limit) - stopnja invalidnosti - vmesna sodba - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - načelo končnega uspeha
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, je utemeljena v primeru, kadar je uspeh strank približno enak in kadar so tudi njuni pravdni stroški po višini primerljivi, ali kadar so podani drugi razumni, življenjsko sprejemljivi in pravični razlogi za takšno odločitev.
Izdaja vmesne sodbe sama po sebi ne terja vrednotenja končnega pravdnega uspeha ločeno po temelju in višini. V tem postopku ne gre za situacijo, ko bi z ugotavljanjem temelja zahtevka nastali znatni stroški. Ker je tožnica uspela s sorazmerno majhnim delom zahtevka (4,5 %), je na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065006
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost - predpostavke odgovornosti - prometna nesreča - javna cesta - upravljalec ceste - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - kršitev cestnoprometnih predpisov - vzrok za prometno nesrečo - enakopravnost strank - enako varstvo pravic - kršitev načela konktradiktornosti - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - izvedenec cestnoprometne stroke - soprispevek
O pravno pomembnem dejstvu, vzroku prometne nesreče, si trditve in dokazi pravdnih strank nasprotujejo in je zato v tej zadevi zatrjevanih več škodljivih dejstev, ki so lahko vzrok sporne prometne nesreče. Za odgovor na vprašanje, kateri vzrok je odločilen, je treba najprej prepoznati vse vzroke, ki so k škodni posledici pripeljali. Čeprav pravila cestnega prometa vozniku nalagajo spoštovanje cestnoprometnih pravil, po drugi strani zakonodaja tudi toženki nalaga odgovornost za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem in varnostjo cest. Neustrezno vzdrževano cestišče ni tako dejstvo, ki ne bi moglo biti v vzročni zvezi s škodo, katere povračilo tožnica zahteva s to tožbo. Tožnica je v postopku zatrjevala vse predpostavke odškodninske odgovornosti, ki so del njenega materialnopravnega dokaznega bremena. Dejstvo, da je tožničin voznik kršil cestnoprometne predpise, lahko pomeni tudi, da je pri nastanku škodnega dogodka delovalo več vzrokov, in ne le, da je vzrok na tožničini strani prekinil vzročno zvezo v razmerju do prvega vzroka (ki ga, kar utemeljeno uveljavlja pritožnica, sodišče prve stopnje ni preverjalo).
Sodišče sicer sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, vendar ne, če ne izvede tudi dokaza, ki bi rezultate doslejšnjega dokazovanja ovrgel, kar je izraz zahteve po zagotovitvi enakopravnosti strank. Zato bi v takšnem primeru sodišče (poleg toženkinih listinskih dokazov glede vzdrževanja spornega cestnega odseka) moralo izvesti tudi dokaze, ki bi lahko potrdili tožničine trditve o stanju cestišča (ali pa vsaj pojasniti, zakaj teh dokaznih predlogov ni sprejelo), in sicer že zato, da bi pravdni stranki izenačilo v procesnih pravicah.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 395, 395/1, 965, 965/1. SZ-1 člen 25, 25/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 3.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so na strani zavarovancev toženke podane okoliščine, ki so v danem primeru znatno prispevale k nastanku škode, s tem, ko niso bila nameščena protizdrsna varovala, manjkalo je držalo, ki bi lahko preprečili padec, tla so zaradi kondenza bila mokra oz. je nastajala luža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00064955
ZST-1 člen 15, 15/2, 15/4, 15/4, 34. ZPP člen 154, 163, 163/4, 339, 339/2, 339/2-8, 449/2-14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. ZPIZ-1 člen 8, 8/9. OZ člen 132.
premoženjska škoda - dodatek za pomoč in postrežbo - kritje rednih in izrednih stroškov - renta - valorizacija rente - usklajevanje rente z rastjo življenjskih stroškov - tuja pomoč - povečane potrebe upravičenca - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - odmera stroškov - pripravljalni narok - odvetniška tarifa - sodna taksa - stranka oproščena plačila sodnih taks - delni uspeh - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Ločiti je treba med dodatkom za pomoč in postrežbo ter povečanimi rednimi mesečnimi stroški. Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Ne gre torej za denarni prejemek, ki bi pokril povečane stroške, ki kot posledica škodnega dogodka nastajajo oškodovancu, za kar je bilo tožniku v obravnavani zadevi priznano 200 EUR. Namenjen je torej pokritju stroškov tuje pomoči, za katero sodišče prve stopnje ugotavlja, da jo je tožnik potreboval.
Rente se ne valorizirajo z rastjo življenjskih stroškov – njihova rast je lahko le podlaga za spremembo rente. Odločitev sodišče prve stopnje, ki višino rente ni vezalo na morebitne bodoče spremembe (uskladitve) invalidske pokojnine, je zato pravilna. Res je, kar opozarja pritožba, da sodišče prve stopnje ni izrecno odgovorilo na ugovor tožene stranke, da bi bilo treba upoštevati v bodoče usklajene zneske invalidske pokojnine, a to v obravnavanem kontekstu ne pomeni postopkovne kršitve.
Pritožba pravilno opozarja na neustrezno sklicevanje na četrti odstavek 163. člena ZPP. V sodbi je namreč sodišče prve stopnje v VI. točki zapisalo le, da bodo stroški odmerjeni s posebnim sklepom – to ne predstavlja odločitve iz četrtega odstavka 163. člena ZPP, saj bi morali biti v izreku sodbe odločeno kdo in v kakšnem deležu plača pravdne stroške. Le višina stroškov bi bila odmerjena naknadno (po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari!) s posebnim sklepom. Sodba ob izdaji sklepa o stroških še ni postala pravnomočna, torej v skladu s citirano določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP sklepa še ni bilo mogoče izdati.