Trditev zahteve, da je bilo uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti policija, nezakonito, temelji na vložnikovi lastni oceni dokazov, nima pa podlage v dejanskih zaključkih sodišča. Iz spisa oziroma iz dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, ne izhajajo okoliščine, ki bi dajale podlago za zaključek, da so policisti prestopili meje svojih pravic, ko so poskušali ustaviti osumljenca. Zato ni podana kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga o ugotovitvi datuma vročitve odločbe - vrednost spora - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - trditveno in dokazno breme
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker obravnavani upravni spor ni vrednostni spor (spor o pravici ali obveznost stranke, ki je izražena v denarni vrednosti), po naravi stvari tudi revizije ni mogoče dovoliti iz vrednostnega razloga. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga kot edinega uveljavlja revident, ni dovoljena.
ZIZ člen 34, 44a, 45, 290. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države za delo sodišča - sodni izvršitelj kot oškodovanec - sklep o postavitvi sodnega izvršitelja - vročitev sklepa izvršitelju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključitev protipravnosti
Ni mogoče trditi, da bi sodišče po uradni dolžnosti omejilo izvršbo samo na nekatera sredstva, ko ni nemudoma poslalo sklepa izvršitelju.
Oštevilčenje posameznih sredstev izvršbe še ne pomeni, da se izvršba opravi v takem vrstnem redu ter da sklepov o izvršbi ni bilo potrebno vročiti tožniku kot izvršitelju. Vendar že iz samega Zakona o izvršbi in zavarovanju ne izhaja, da bi moralo sodišče takoj ali nemudoma ali najpozneje v nekem določenem roku izvršitelju vročiti sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj. Čas med pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in poplačilom terjatve je lahko različno dolg - tudi zelo kratek v primerih, ko dolžnik sam izpolni terjatev, ali ko organizacija za plačilni promet obvesti sodišče o opravljenem poplačilu upnika. V tem času lahko pride do različnih situacij (ali je imenovan drug izvršitelj ali je predlagano drugo sredstvo izvršbe ali je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine ali tožnik ni bil imenovan za izvršitelja ali je bila terjatev poplačana).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017129
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 108, 111, 111/3, 111/5. ZPotK člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - kreditna pogodba - vračilo kredita - zamuda s plačilom obrokov - razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca - višina pogodbene obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
povrnitev škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - prenehanje lastninske pravice - zastaralni rok
Na odločilno vprašanje, kdaj je tožniku nastala škoda in kdaj je zanjo izvedel, je v izpodbijani sodbi pravilno odgovorjeno. Po pravilih stvarnega (42. in 101. člen SPZ) in izvršilnega prava prejšnji lastnik izgubi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj hkrati na stvari ne moreta obstajati izključujoči se lastninski pravici različnih subjektov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 5, 5/4, 5/5, 68. ZICPES člen 39.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblastilo - predložitev dokaza o pooblastilnem razmerju - pooblaščenec po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanja, ki jih revident zastavlja kot pomembna pravna vprašanja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker je odgovor nanje možen že z branjem določb 5. in 68. člena CZS in 39. člena ZICPES oziroma gre za vprašanja, v katerih je bilo v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že sprejeto pravno stališče, od katerega pa izpodbijana sodba ne odstopa. Odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča pa revident s sklicevanjem na določene sodbe tega sodišča ni izkazal, saj navedene sodbe izhajajo iz drugačnega dejanskega in pravnega stanja zadev, kot je v obravnavanem primeru.
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev ni mogoče uporabiti instituta nadaljevanega kaznivega dejanja, ker premoženje pri tej inkriminaciji ni primarni objekt varstva.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zastopanje - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Spor se nanaša na neveljavnost hipoteke in gre tako za spor o stvarni pravici na nepremičninah. Zato glede dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati zakonskih določb o postopku v gospodarskih sporih. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR in je zaradi tega ni mogoče s sklepom še posebej dopustiti.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - stanje v izvorni državi - notranji oborožen spopad - notranja razselitev - ugotovljeno drugačno dejansko stanje brez opravljene glavne obravnave - kršitev določb postopka o upravnem sporu
Sodišče prve stopnje je v nasprotju s toženo stranko ugotovilo, da se je situacija v vzhodnih delih Ukrajine poslabšala, ter je že mogoče govoriti o notranjem oboroženem spopadu, vendar so take razmere le v delu Ukrajine in tožnika bi brez nevarnosti lahko živela v drugem delu države.
S tem pa je sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo, ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, tožnikoma pa tudi ni bila dana možnost izjasniti se glede notranje razselitve. Tožena stranka namreč ni ugotavljala pogojev oziroma možnosti za notranjo razselitev, saj je ugotovila, da ne obstaja utemeljen razlog, da bi bila tožnika ob vrnitvi v izvorno državo soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpita resno škodo na podlagi tretje alineje 28. člena ZMZ.
ZPP člen 2, 214, 339, 339/2-14, 371, 371/1, 372. ZDLov-1 člen 21, 21/1-6, 51, 53, 53/6, 54, 54/4. OZ člen 131, 131/1.
povrnitev premoženjske škode - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - odgovornost lovske organizacije - krivdna odgovornost - stečina - opustitev dolžnega ravnanja - obrnjeno dokazno breme - načelo dispozitivnosti - priznanje dejstev
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).
URS člen 67, 70. SPZ člen 33, 44, 44/1, 67. ZCes-1 člen 3.
javno dobro - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - ureditev meje
SPZ v 19. členu opredeljuje javno dobro kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Z razglasitvijo nepremičnine za javno dobro se zagotavlja splošna dostopnost, kar je eden od vidikov socialne funkcije lastnine (67. člen Ustave). Zato so upravičene številne omejitve, ki jim je lastnik in mejaš izpostavljen zaradi življenja v skupnosti. Javno dobro tako praviloma ni v pravnem prometu. V 70. členu Ustave in v tretjem odstavku 19. člena SPZ je določeno, da se na javnem dobru lahko pridobi (le) posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Gre za „subjektivno javno pravico“, ki pripada samo individualno določenemu upravičencu na podlagi odločbe pristojnega organa. V prvem odstavku 44. člena SPZ je tudi določeno, da na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ker gre v obravnavanem primeru za zbirno krajevno cesto, je pomemben tudi drugi odstavek 3. člena ZCes-1, kjer je izrecno določeno, da na javnih cestah ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster in da so izjeme od tega pravila mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, je logična posledica zgoraj naštetih zakonskih omejitev. Pomisleki, izraženi v zahtevi za varstvo zakonitosti, da taka odločitev predstavlja nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, so po oceni Vrhovnega sodišča neutemeljeni.
predlog za dopustitev revizije - podrejeni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni pravočasno navedla vrednosti spornega predmeta za podrejeni (in revizijsko edino stvarni) zahtevek, zato revizija in posledično dopustitev revizije nista dovoljena.
„Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera ni upoštevalo preklica delnega umika tožbe in modifikacije tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka?“
V obravnavani zadevi gre za drug historični dogodek kot tisti, ki je bil predmet presoje sodišča v zadevi II Pg 251/2000. Prvega sestavljajo dejstva, ki se nanašajo na poroštvene izjave v zvezi s kreditnimi pogodbami in pogodbo o izdaji garancije, na podlagi katerih toženka jamči za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Drugega sestavljajo okoliščine v zvezi s toženkino izdajo bianco menice in meničnim pooblastilom z dne 2. 12. 1999.
Neutemeljen je ugovor, da toženka ni prekludirana glede ugovorov, ki jih je podala na naroku 23. 6. 2009. 23. 6. 2009 ni bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo - ta je bil že 5. 9. 2007, ampak se je glavna obravnava zaradi spremembe sodnice začela znova. Institut ponovnega začetka glavne obravnave iz tretjega odstavka 302. člena ZPP ni identičen pojmu prvega naroka za glavno obravnavo.
ZDDPO člen 11, 12, 18, 18/1, 18/2, 24. ZDDPO-2 člen 17, 17/6. ZUP člen 253, 253/2. ZDavP člen 117. ZDavP-2 člen 260, 260/4. ZDoh člen 15, 15/1-4, 15/5, 17, 17-3, 17-4. ZDoh-2 člen 19, 19-7. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 2. Slovenski računovodski standardi (SRS 1997) standard 21. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 21.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb -igralništvo - davek od osebnih prejemkov - transferne cene - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - mednarodne pogodbe o odpravi dvojne obdavčitve - drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki - darila - popusti - prejemki nerezidentov - znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov ne plača davka po odbitku - odhodki za reprezentanco - odhodki za izdelavo študije - knjigovodske listine
V skladu z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša davčna obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede take obveznosti določa drugače. ZDDPO-2 pa ne vsebuje določbe, da se za primere, ko je davčna obveznost nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporablja novi zakon.
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ, in to samo v primeru, če na podlagi strankine pritožbe spremeni izpodbijano odločitev. Iz njenega besedila ne izhaja, da omejuje drugostopenjski organ tudi, ko izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne temu organu v ponovni postopek, prav tako ne omejuje prvostopenjskega organa, ko odloča v ponovnem postopku. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov (kot izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP), prvostopenjski organ pa je v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopenjskega organa, glede česa je treba dopolniti postopek (kot izhaja iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), sicer pa mora odločiti v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in materialne resnice (8. člen ZUP). Če prvostopenjski organ ugotovi drugačno dejansko stanje, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev.
Mednarodni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja določa materialne pravice davčnih zavezancev, ki pa jih morajo davčni zavezanci uveljaviti na način, ki ga določi država podpisnica mednarodne pogodbe. Tovrstne mednarodne pogodbe zavezujejo države podpisnice k izpolnitvi obveznosti, h katerim so se zavezale, ne določajo pa, kako morajo te obveznosti izpolniti, in ne določajo postopkov, po katerih se te obveznosti izpolnjujejo. Davčne ugodnosti, kar zaveze iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja nedvomno so, se po slovenskem postopkovnem pravu uveljavljajo samo na zahtevo davčnega zavezanca.
Kupončki in vavčerji, s katerimi je revidentka svojim gostom nudila brezplačno hrano in pijačo oziroma jim krila stroške hotelskih storitev, so darila oziroma popusti, ki so bili obdavčljivi prejemki v smislu četrte alineje prvega odstavka 15. člena ZDoh.
Določba 117. člena ZDavP (ki je določala znesek davka, do katerega izplačevalec dohodkov, ki se vključujejo v dohodnino, ne plača davka po odbitku) in na njeni podlagi sprejet podzakonski akt, sta se uporabljala le za izplačila rezidentom. Če je izplačevalec dohodek izplačal nerezidentu, ni imel pravice opustiti davčnega odtegljaja od izplačila.
Revidentka ni z ničemer izkazala, da so pogostitve in podobne izdatke dejansko izkoristili njeni gostje ali poslovni partnerji. Zgolj to, da je storitve naročila, ne dokazuje, za kaj jih je porabila. Ker o končni uporabi oziroma o koristnikih teh storitev nima verodostojnih knjigovodskih listin, je odhodke knjižila v nasprotju z 11. členom ZDDPO, ki določa, da se med davčno priznane odhodke davčnega zavezanca vštevajo le odhodki, ki so obračunani na podlagi SRS.
Odhodki za izdelavo študije, ki je služila slovenskim igralniškim družbam za pogovore z državo o njeni fiskalni politiki, ne izpolnjujejo nobenega od pogojev, ki so v drugem odstavku 12. člena ZDDPO določeni za davčno priznanje odhodkov. Odhodki za študijo niso bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, niso bili neposredno nujna posledica opravljanja te dejavnosti, prav tako pa niso bili neposredni pogoj za ustvarjanje prihodkov. Povedano drugače: vzročna zveza med stroški, ki jih je imela revidentka z njeno izdelavo, in učinki, ki naj bi jih študija imela na njeno poslovanje, je premalo izrazita, da bi bilo mogoče odhodke za njeno izdelavo davčno priznati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti lahko predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti določenega sodišča, ki se odraža v tem, da mora biti izključen vsak razumen dvom strank v nepristranskost odločanja določenega sodišča. Tak dvom je nedvomno lahko podan v primeru, ko je ena od pravdnih strank sodnica pristojnega sodišča.
ZOR člen 500, 504. OZ člen 484. ZPP člen 4, 213, 254, 254/3, 280, 280/2, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/1-15, 347, 347/3, 348, 348/5, 358, 358-1, 370, 370/3.
prodajna pogodba - razdrtje pogodbe - stvarne napake motornega vozila - konstrukcijska napaka - vrnitev danega - vrnitev kupnine - garancija - obseg garancije - dodatna garancija - naknadna garancija - brezhibno delovanje stvari - zavrnitev prošnje za preložitev naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - obvestitev drugega o pravdi - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - zavrnitev vprašanj izvedencu
Garancija se nanaša na posamezne dele vozila (med drugim tudi za elektronski sistem vozila), alternator oziroma generator pa spada v sklop elektronskega sistema. Ker neustrezni alternator oziroma generator povzroča pogoste okvare drugih bistvenih delov avtomobila, zaradi česar je občasno prihajalo in prihaja do popolne neuporabnosti vozila, ni relevantno, da na alternatorju oziroma generatorju doslej ni bilo nobenih posegov. Tožnikov zahtevek je utemeljen po 504. členu ZOR v zvezi s 502. členom ZOR.
Pritožbeno sodišče je na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje drugače razlagalo garancijsko izjavo kot enostranski pravni posel, torej je obravnavalo pravno vprašanje, ne pa spreminjalo dejansko stanje.