Iz določb petega odstavka 22. člena ZZK, 64. člena ZN in 33. ter 38. člena ZZK-1 izhaja, da je treba vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, za to pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži (prvi odstavek 19. člena ZKZ). S tem se namreč zagotavljajo gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine (prvi odstavek 67. člena URS) in uresničevanje posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS). Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve(pravnega posla) po določbah ZKZ.
Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je zato treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebini predstavlja pravni temelj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-6, 68. ZUP člen 279, 279/1-3. ZPP člen 343, 343/4, 352. Zakon o veterinarskih merilih skladnosti člen 6, 6/5. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline člen 6.
pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe – ničnost odločbe izrečena v drugem upravnem sporu - učinek ničnosti odločbe
Ker je bila odločba, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, izrečena za nično v drugem upravnem sporu, tožnik v tem upravnem sporu pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove pritožbe, s katero je zahteval odpravo te odločbe, ne izkazuje, saj je pravno korist, ki jo je zasledoval s tožbo v tem upravnem sporu, že dosegel, ko je bila izpodbijana odločba izrečena za nično.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5.
novo pooblastilo za vložitev revizije - pooblastilo brez datuma - zavrženje revizije
Odvetnik mora za vložitev revizije predložiti novo strankino pooblastilo.
Odvetnica je vložila revizijo in ji priložila pooblastilo, iz katerega pa ni razviden datum njegove izdaje, zato ni mogoče ugotoviti, ali je to pooblastilo novo, torej ali izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - minimalni pogoji za starostno upokojitev
Omejitev pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na le tiste starejše delavce, ki niti ob prenehanju delovnega razmerja in niti do poteka pravice do prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje ne izpolnijo vsaj minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pomeni v reviziji zatrjevane kršitve ustavne pravice do enakosti pred zakonom v smislu 14. člena Ustave RS, niti kršitve pravice do svobode dela in pravice do socialne varnosti iz 49. in 50. člena Ustave RS.
ZPP člen 25, 481, 481/1-2. ZIZ člen 40c, 40c/4, 41a, 41a/1, 100, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - konkurenca izključnih pristojnosti - izvršba na podlagi menice - gospodarski spor
V obravnavani zadevi bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, saj je upnik gospodarska družba, dolžnik pa samostojni podjetnik posameznik, zaradi česar je izpolnjen kriterij iz 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
Prvi odstavek 41.a člena ZIZ upniku daje možnost, da pri sodišču iz četrtega odstavka 40.c člena ZIZ vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice, kot verodostojne listine. Sodišče, na katerega napotuje navedena določba, je sodišče, ki je (za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku) na prvi stopnji krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
dopuščena revizija - povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - samostojni podjetnik - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali je po določbi 87. člena ZZVZZ samostojni podjetnik dolžan Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrniti škodo, ki je temu nastala, ker se je samostojni podjetnik poškodoval v delovni nezgodi in ni izvedel ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, ukrepov varstva pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002604
OZ člen 33. ZPSPP člen 27, 27/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izpraznitev poslovnih prostorov - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje pogodbe - predpogodba
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali in na kakšen način lahko stranki v pogodbi, ki velja določeno obdobje, dogovorita hkrati tudi že predpogodbo za nadaljnje obdobje ter določita pogoje, pod katerimi se takšna pogodba realizira.
dopuščena revizija - bančna garancija - kontragarancija na prvi poziv - subgarancija - vnovčenje kontragarancije - zloraba garancije - odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so stranke in še posebej banka kot garant oz. kontragarant v postopkih unovčenja garancij oz. kontragarancij na poziv dolžne upoštevati pravila EPGP kot uzance oz. poslovne običaje:
a) če se pogodba o bančni garanciji na ta pravila sicer ne sklicuje, jih pa ne izključuje;
b) če se v povezanih garancijah ena od garancijskih pogodb sklicuje na pravila EPGP, druga pa ne;
- kdo je lahko upravičenec iz kontragarancije oz. ali je banka glavni garant lahko istočasno v istem poslu tudi banka kontragarant;
- kakšna je pravna narava bančne garancije v konkretnem primeru po Pogodbi o izdaji kontragarancije v zvezi z Garancijsko pogodbo št. 1070606 (enostranski ali dvostranski pravni posel, kontragarancija ali subgarancija);
- ali je dopustno, da garant na podlagi sklenjene garancijske pogodbe med njim in naročnikom garancije namesto izdaje garancije sklene t.i. garancijsko pogodbo z upravičencem iz te garancije, ter ali je taka pogodba nična;
- ali je banka garant svojega naročnika dolžna nemudoma obvestiti o unovčenju garancije s strani upravičenca in ali opustitev takojšnjega obvestila naročnika garancije o vloženi zahtevi za unovčenje predstavlja nedopustno oz. škodljivo ravnanje banke;
- ali je mogoče kot poziv oz. zahtevo za unovčenje šteti tudi konkludentna dejanja oz. stanja upravičenca ter ali je tako določilo, ki je dogovorjeno v breme tretjega, ki ni pogodbena stranka, nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4002616
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na javni dražbi - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravice kupca - nemožnost vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizija se dopusti
glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da - v primeru, ko kupec na javni dražbi kupi nepremičnino in se na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik - niso podani elementi odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave RS.
ZArbit člen 40, 40/2-2, 41, 41/2. ZIZ člen 55. ZPP člen 365. ZNP člen 37.
domača arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti arbitražne odločbe - opozicijski ugovor - impugnacijski ugovor
Postopek eksekvature je namreč treba jasno ločiti od postopka izvršbe, saj ta vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova, ne pa do same izvršbe. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZArbit dopušča zavrnitev priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe le v primeru ne-arbitrabilnosti spora in nasprotovanja arbitražne odločbe javnemu redu. Opozicijski in impugnacijski ugovori dolžnika (na primer, da je dolžnik v vmesnem času obveznost že izpolnil) zato v postopek eksekvature ne sodijo. Enako velja za ugovor, da še ni potekel paricijski rok.
pogodba o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - procesna legitimacija - podružnica tujega podjetja
Določba prvega odstavka 76. člena ZPP je jasna. Pravdna stranka je lahko
vsaka fizična in pravna oseba. Zato je tuja družba je kot pravna oseba (za razliko od podružnice) vedno procesno legitimirana. Prav tako je tudi stvarno legitimirana. Glede na to, da je podružnica zgolj del družbe ustanoviteljice, oziroma dejansko
je družba ustanoviteljica, saj nima lastne subjektivitete, namreč ne moremo trditi, da družba ustanoviteljica v razmerju do delavca, ki se je zaposlil pri podružnici, ni delodajalec. Delodajalec je dejansko matična družba, podružnica pa v razmerju do delavca na podlagi izjeme iz 5. člena ZDR lahko veljavno opravlja vse funkcije delodajalca. Dejstvo, da delavec lahko zahteva izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja tudi samo od podružnice tujega podjetja, je zgolj izjema v korist delavca, kar pa ne izključuje možnosti zahtevati izpolnitve neposredno od končno odgovornega subjekta, t.j. tujega podjetja.
pripor – podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum - načelo sorazmernosti
Izjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep očitno nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, ter ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, če je odločilo o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen.
Četrti odstavek 41. člena ZPIZ-1 se nanaša le na tiste zavarovance, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila niso imeli plače, oziroma drugih nadomestil, zanje pa tudi ni bila znana osnova, od katere so se plačevali prispevki.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako pa tožnik ni izkazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Le ob izpolnitvi enega ali drugega pogoja bi bila revizija dovoljena.
Spremenjen pomen revizije, kakršen je v veljavi sedaj, je v sistemu pravnih sredstev tak, da so lahko pogoji za dostop do Vrhovnega sodišča strožji in stališče, po katerem strank ni treba posebej opozarjati na omejitve postulacijske sposobnosti, tudi ni nesorazmerno.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - ustavna odločba
V obravnavani zadevi podlago za odločitev predstavlja zgolj določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ. Ker določbe prvega odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi ugotovljene neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev.
Ob tem zaključku dejstvo, ali je šlo pri tožnici za bolnišnično ali za ambulantno zdravljenje, za odločitev v tej zadevi ni več pravno pomembno.
Revizija je popolna, če je sodišču vložena v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, to pa velja tudi za obvezne priloge v primeru dopuščene revizije - to sta predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije - saj je le na tak način nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku. Obenem je treba upoštevati, da se v postopku z revizijo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP).
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006221
ZUP člen 260.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – obnova postopka – novo dejstvo – predhodno vprašanje - naknaden uspeh v delovnem sporu - naknadno plačilo prispevkov - zahteva za novo odmero
S sodbo v delovnem sporu ni prišlo do samodejne spremembe samostojne pravice, ki bi lahko vplivala na priznano socialno pravico do nadomestila, kot se predvideva pri drugače rešenem predhodnem vprašanju, temveč je šele izvršitev te sodbe povzročila določene posledice na socialnopravnem področju.
Dejstvo obračuna in plačila prispevkov od naknadno plačanih plač v letu 2011 (sicer za nazaj za plače v letu 2001) ne predstavlja novega dejstva, ki je v času odločanja o dokončni upravni odločbi že obstajalo, vendar ga upravni organ pri svoji odločitvi ni upošteval.
naknadna odmera sorazmernega dela starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obnova postopka - pomoč prava neuki stranki
Po četrtem odstavku 7. člena ZUP mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Vendar pa te določbe ni mogoče razumeti tako, da stranki ni treba skrbeti za svoje pravice. Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi in organ ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, kaj bi bilo za stranko ugodneje. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da pri toženi stranki uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. V njegovih navedbah ni bilo nič takšnega, kar bi kazalo na to, da zahteva obnovo postopka. Zato stališče tožnika, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
Določba 61. člena ZDSS-1 res določa, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, vendar v okviru tožbenega zahtevka in trditvene podlage strank oziroma v okviru izpodbijanih upravnih odločb.