DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017014
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. ZDen člen 24, 24/1, 25, 60, 61, 61/2, 62, 62/2, 62/2-c. ZD člen 10, 10/1, 221. ZNP člen 19, 19/1, 20, 20/1, 21, 30, 30/1. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predlagatelj - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - zakonito dedovanje - dedni red - krog zakonitih dedičev - postopek uveljavlja pravic - nepravdni postopek - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - stranska intervencija - pravni interes - najemno razmerje - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o dopustitvi udeležbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče se je že izreklo o tem, da je zaplenjeno premoženje tudi po določbi prvega odstavka 145. člena ZIKS treba vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka. Takšno stališče je glede na okoliščine konkretnega primera uporabljivo tudi v konkretnem primeru, ki je bil pravočasno uveden na podlagi predloga aktivno legitimirane predlagateljice, ki kot nečakinja upravičenca sodi v krog njegovih zakonitih dedičev.
Obstoj dediča bližnjega dednega reda (vnuka), ki se je pozneje pridružil predlogu predlagateljice, ne izključuje njene legitimacije. Glede na naravo nepravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o spornem razmerju oziroma stanju (21. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 145.č člena ZIKS), je imel predlagatelj že od uvedbe postopka status (materialnega) udeleženca, čeprav je tedaj v postopku (formalno) sodelovala le predlagateljica. Medsebojno izključevanje zakonitih dedičev na podlagi oddaljenosti dednih redov v takem primeru ne more utemeljevati zavrnitve predloga za vrnitev premoženja obsojencu, temveč bo lahko aktualno šele v poznejšem zapuščinskem postopku, ki bo izveden, če bo predlogu o vrnitvi premoženja pravnomočno ugodeno.
Ne le jezikovna razlaga, ki kaže na različno podlago plačil, ki gredo tožeči stranki po pogodbi, tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki izpolnjevali pogodbo, sicer imenovano pogodba o zastopanju, kažeta, da tožeča stranka ni bila le zastopnik ali posrednik v klasičnem civilnopravnem pomenu, pač pa agent igralca košarke z obveznostjo povezovanja toženca s klubi z namenom sklenitve pogodbe o igranju košarke in obenem pravico do plačila ne le v obliki posredniške provizije, pač pa tudi v obliki določenega deleža od toženčevih dohodkov. Takšno razlago ponuja tudi dopolnilno pravilo 101. člena ZOR za primer, če bi pogodbenega določila ne mogli opredeliti za jasnega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007212
URS člen 29. ZKP člen 18, 18/2, 149b, 150, 150/1-1, 154, 154/3, 307, 307/3, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372. KZ člen 126, 126/5-2, 247, 248. KZ-1 člen 99, 99/10-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti – odpoved pravici - dokazi - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa – utemeljen sum – nezakonit dokaz – informator policije - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - gospodarska dejavnost - nedovoljena korist - nadaljevano kaznivo dejanje
1. Sporočilo anonimnega informatorja z informacijo o obsojenčevi telefonski številki, pri čemer ni bila izkazana niti subjektivna zanesljivost avtorja niti objektivna zanesljivost obvestila, samo zase ne zadostuje za utemeljen sum (in s tem za izvajanje ukrepa po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZK), zadostuje pa za odreditev ukrepa po prvem odstavku 149b. člena ZKP, ki je bil pred izdajo izpodbijane odredbe tudi odrejen.
2. Da se izkaže zakonitost pridobitve dokazov zadostuje, da sodišče na podlagi drugih dokazov izključi možnost, da so bili dokazi pridobljeni na nezakonit način.
3. S tem, ko si je obsojenec neurgenten operativni poseg izgovoril prav na datum, na katerega je bil razpisan narok za glavno obravnavo se je pravici do sodelovanja na tem naroku odpovedal, razen če bi obramba izkazala, da izvedba posega na drug termin ne bi bila mogoča oziroma bi bila zvezana z nesorazmernimi težavami.
4. Zahteva po nedvoumni odpovedi pravici ne preprečuje, da izjavo o odpovedi v imenu obdolženca poda njegov zagovornik, vendar se mora sodišče tudi na podlagi drugih okoliščin zanesljivo prepričati, da je izjava zagovornika skladna z obdolženčevo voljo.
5. Pojem „gospodarska dejavnost“ ni vezan na pooblastila storilca, temveč na gospodarsko dejavnost subjekta (organizacije). Pri tem pa ni odločilno, kakšne narave je prevladujoča oziroma temeljna dejavnost ali celo pravnoorganizacijska oblika subjekta; ključno je, ali ima gospodarsko naravo tista posamična dejavnost subjekta, pri kateri je prišlo do izvršitvenega ravnanja storilca.
6. Ni nujno, da ima oseba, ki je podkupnino prejela oziroma ji je bila obljubljena, tudi pooblastilo za sklenitev posla. Zadostuje, da ima v organizaciji položaj, ki ji omogoča vpliv na njegovo sklenitev.
davek od dobička pravnih oseb - dovoljenja revizija – naložbeno življenjsko zavarovanje - upravičenec po zavarovalni polici - pravna oseba kot upravičenka - plačilo premij za življenjsko zavarovanje zaposlenega - izplačilo zavarovalne vsote - kompenzacija - nezakonitost pravnega posla ne vpliva na obdavčenje - dohodnina - boniteta
Odločitev o tem, ali je nastala obveznost plačila davka od dobička pravnih oseb od izplačane zavarovalne vsote za doživetje, je odvisna od ugotovitve, kdo je bil upravičenec do izplačila zavarovalne vsote ob doživetju. Če zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba, ki je obenem tudi upravičenka do izplačila zavarovalne vsote, je treba izplačano zavarovalno vsoto pri obračunu davka od dobička pravnih oseb obravnavati kot obdavčljivi prihodek, plačane zavarovalne premije pa kot odhodke, ki po takrat veljavnem 12. členu ZDDPO niso bili davčno priznani. Če pa zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba in je upravičenec do izplačila zavarovalne vsote njen zaposleni ali njegovi družinski člani, pa je treba plačani znesek premij obravnavati kot boniteto.
Z davčnega vidika je nepomembno, na kakšen način so bile terjatve poravnane. Dejstvo je, da so bile zavarovalne premije plačane, prav tako pa tudi zavarovalna vsota. Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, to ne vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo. Glede na navedeno so v obravnavani zadevi pravno neupoštevni revizijski ugovori, da je bila kompenzacija, na podlagi katere je prišlo do davčno relevantnega izplačila zavarovalne vsote in plačila zavarovalnih premij, izvedena nezakonito.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007233
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji
Sodišče ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu glede izreka odločbe o kazni, ker obsojencu ni izreklo pogojne obsodbe, saj je bila kazen zapora izrečena in odmerjena v okviru predpisane kazni za to kaznivo dejanje.
Obdolženec se je v času poskusov vročanja obtožnice proti svoji volji nahajal na hrvaškem ozemlju in ga ni smel zapustiti, zato je pri
Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zadevi nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče naredilo oceno begosumnosti.
Državna tožilka je na glavni obravnavi v celoti umaknila eno od dejanj iz obtožnega predloga. Če bi po obtožbi ne šlo za nadaljevano kaznivo dejanje, bi bilo sodišče zaradi tožilkinega delnega umika obtožbe v tem delu dolžno izdati zavrnilno sodbo. Ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje o predmetu obtožbe odločilo z le eno sodbo.
Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, Uredba Dublin III člen 3, 3-2, 13, 13-1, 17, 33.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba - uredba Dublin III - Uredba Dublin II - razlogi za nepredajo - sistemske pomanjkljivosti - dokazovanje
Tožnik se je pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji nahajal v Bolgariji (podatki EURODAC), ki je tudi že odgovorila, da ga bo kot pristojna država članica obravnavala.
Ker pa je tožnik zatrjeval (in dokazoval) sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema v Bolgariji oziroma nečloveško in poniževalno ravnanje, bi se morala tožena stranka obrazloženo opredeliti do dokazov, ki jih je predložil, in odločiti v skladu s členom 3(2) Uredbe Dublin III oziroma v skladu s to določbo (ki je zavezujoča in ne gre za diskrecijsko pravico) ugotavljati odgovorno državo članico.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32. ZPP člen 343, 343/4, 352.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočnost odločitve o glavni stvari
Ker se začasna odredba v upravnem sporu na podlagi 32. člena ZUS-1 lahko izda samo do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, v obravnavanem primeru pa je bilo o tožničini tožbi že pravnomočno odločeno, tožnica za odločitev o pritožbi zoper sklep sodišča, s katerim je bila njena zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena, nima več pravnega interesa, saj si pravnega položaja, v nobenem primeru ne more več izboljšati.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4. ZUP člen 222, 222/4, 255.
kulturnovarstveno soglasje - tožba zaradi molka organa - tožba na izdajo akta - tožba za presojo zakonitosti drugostopenjske odločbe izdane po pritožbi zaradi molka organa prve stopnje
Glede na določbi drugega in četrtega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določata procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa, lahko stranka v upravnem sporu vloži tožbo zaradi molka prvostopenjskega organa in z njo zahteva izdajo prvostopenjskega akta samo, če je izdajo prvostopenjskega akta zahtevala, pa o njeni zahtevi ni odločil niti prvostopenjski organ niti o njeni pritožbi zaradi molka prvostopenjskega organa, vloženi po četrtem odstavku 222. člena ZUP, ni odločil drugostopenjski organ. V takem primeru gre namreč za molk organa. Če pa je drugostopenjski organ o pritožbi, vloženi po četrtem odstavku 222. člena ZUP odločil (kot je tudi v tem primeru), ne gre več za molk organa. Če je tako, lahko stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija le odločitev drugostopenjskega organa, kot to jasno določa četrti odstavek 28. člena ZUS-1. Ker stranka take tožbe ni vložila, je določitev o zavrženju njene pritožbe pravilna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 18, 19, 19/3, 25.
zaščitena kmetija - odobritev pravnega posla – prodaja kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku - dovoljenost revizije - jasno besedilo določb ZKZ - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na revidentkino vprašanje je odgovor jasen že z branjem besedila zakonskih določb (18. člen, tretji odstavek 19. člena in 25. člen ZKZ), zato njeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, s tem pa uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Glede na to, da je na revidentki ne samo trditveno, ampak tudi dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, revidentka samo z navedbami, za katere ni predložila dokazov, dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izpolnila. Zato tudi izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
Ob popolnem pomanjkanju podatkov, potrebnih za izvedbo rekonstrukcije dogodka, ni izkazana verjetnost, da bi bila izvedba tega dokaza lahko uspešna za ugotovitev ali je obsojenec lahko izvršil kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007228
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. KZ-1 člen 286, 286/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov
Za storitev kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov ne more biti odločilno, ali je namen vplivanja na pričanje jasno izražen že v samih besedah, temveč je treba na takšen namen sklepati iz vseh ostalih okoliščin določenega primera, torej glede na celoten kontekst, v katerem so bile grožnje izrečene.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev - materialno izčrpanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi petega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik na kršitve iz prvega odstavka tega člena sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi, ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
dopuščena revizija - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravni promet z nepremičninami - skrbnost v pravnem prometu - identičnost nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, ki jo prenaša oziroma podarja, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik po dejanskih ugotovitvah res ni vedel, da ni lastnik sporne nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera, ko je dvakrat razpolagal s sporno nepremičnino, moral zavedati, da je sporno nepremičnino v celoti prenesel na pravno prednico toženca.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz sredstev tožene stranke. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Zato navedba vrednosti spornega predmeta (enaka višini sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis) ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.