ZVDAGA člen 2, 2/1, 2/1-11, 39. ZS člen 37, 61, 61/2, 98, 114.
varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva - okrajno sodišče - javnopravna oseba
Pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po ZVDAGA okrajnemu sodišču je izpolnjen, saj je okrajno sodišče državni organ (pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb) in zato tudi javnopravna oseba po ZVDAGA.
Sodišče se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče pristojnemu organu pri presoji takih kriterijev pušča določeno polje proste presoje, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava pa njegovo odločitev odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna. Da pa bi bil preizkus razumnosti argumentacije sploh mogoč, mora biti odločba obrazložena v skladu z merili iz 214. člena ZUP.
Po presoji sodišča obrazložitev ne omogoča preizkusa razumnosti argumentacije, saj iz nje ni razvidno, zakaj (po katerih merilih) so nekatere nagrade in priznanja pomemben dosežek na kulturnem področju in druge ne, medtem ko predpis ne določa, da so pomembna priznanja zgolj tista, ki so primerljiva z nagrado Prešernovega sklada. Toženka oziroma komisija mora podati oceno prejetih priznanj oziroma nagrad kot tudi oceno dokumentiranih kritiških odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja v strokovni literaturi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe te ocene sploh ni, čeprav se tožnik tako v vlogi, kot v njeni dopolnitvi in tudi v tožbi sklicuje na vrsto strokovnih mnenj o svojem delu.
V obravnavani zadevi ni bilo podlage za izdajo kulturnovarstvenega soglasja že zato, ker postavitev panojev za oglaševanje, kakršne načrtuje tožnica, ni skladna s prostorskim aktom, veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe.
V izpodbijanem sklepu so poleg števila točk, dodeljenih pri posameznem kriteriju, navedeni tudi razlogi za njihovo dodelitev po posameznem ocenjevalcu, ti pa sledijo razlogom, ki jih je za posamezno število točk opredelila že toženka v razpisni dokumentaciji. To pa je po presoji sodišča ustrezno glede na vrsto postopka in obseg sodne kontrole, hkrati pa po presoji sodišča zadosti tudi standardu obrazložitve, kot izhaja iz 214. člena ZUP.
javni razpisi - obrazložitev odločbe - upravni spor - odgovor na tožbo
Po določbah ZUP mora biti odločba obrazložena. Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati.
ZVKD-1 člen 3, 3-16, 28, 28/3, 29, 29/1, 29/2, 29/4, 29/11. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (2016) člen 107.
varstvo kulturne dediščine - zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - kulturna krajina - predhodni preizkus tožbe - pravočasnost tožbe
Tožena stranka je pravilno in zakonito izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevo investitorja za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za objekt, ki je že bil izgrajen, saj je pravilno ugotovila, da je poseg na že zgrajenem objektu v neskladju z varstvenim režimom območja kulturne dediščine, saj ne sledi značilnostim prostora in obstoječi grajeni strukturi, ki je v varovanem območju dediščine prepoznana kot varovana vrednota.
Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije - razumljivost in razumnost razlogov o odločilnih dejstvih
Glede ocene strokovne komisije morajo biti navedeni jasni in določni razlogi, ki omogočajo presojo njene razumnosti in upoštevanja pogojev javnega razpisa. Iz razlogov mora izhajati, zakaj projekt po mnenju strokovne komisije bolj ali manj izpolnjuje posamezne kriterije razpisa.
ZPOP-1 člen 30, 34a, 34a/5. Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis člen 3, 3/2, 3/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - državna pomoč - pomoči po pravilu de minimis
Pomoč de minimis, ne glede na datum plačila pomoči, velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.
ZUP člen 82, 82/1, 229, 229/2. ZUJIK člen 120, 120/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka postopka - položaj stranskega udeleženca - pravica do vpogleda v spis - pravni interes
Ker gre tožniku celo položaj stranke, ne le stranskega udeleženca, je njegov pravni interes za sodelovanje v tem postopku očiten, prav tako tudi njegova pravica do vpogleda v spis oziroma posamezne listine v njem (prvi odstavek 82. člena ZUP). Tega v ničemer ne spreminja toženkino stališče, da z odločbami, izdanimi drugim udeležencem na razpisu, ni odločeno o tožnikovi pravnih interesih. Ker se z javnim razpisom financirajo le tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje, je namreč očitna odvisnost odločitve, ali bo tožnik pridobil pravico do financiranja, tudi od ocenjevanja drugih programov ali projektov, prijavljenih na razpis.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - rok za dopolnitev nepopolne vloge - prepozna dopolnitev
Tožeča stranka je vlogo dopolnila, vendar po roku, določenem v pozivu. Glede na jasnost določila šestega odstavka 117. člena ZUJIK, da minister vlogo zavrže, kolikor je stranka ne dopolni v zahtevanem roku, ter dejstvo, da tožeča stranka niti ne oporeka, da je bila dopolnitev podana po tem roku, je odločitev o zavrženju vloge pravilna.
kulturni spomenik - kulturni spomenik državnega pomena - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do zasebne lastnine
Tožnik kot lastnik dveh nepremičnin, ki sta bili razglašeni za del Arboretuma in s tem za kulturni spomenik državnega pomena, ni bil pritegnjen v razglasitveni postopek in mu torej ni bila dana možnost, da v tem postopku sodeluje. Dejstvo je, da njegovi nepremičnini s prejšnjim Odlokom (iz leta 1999) nista bili razglašeni za del Arboretuma, saj v njem nista navedeni in torej tožnik ni mogel vedeti, da naj bi bili že tedaj zajeti v območje spomenika.
Z Odlokom je bilo poseženo tudi v tožnikovo lastninsko pravico, saj s svojima nepremičninama ne more več prosto razpolagati, ker zanju velja poseben pravni režim. Zato bi bil moral biti tožnik predhodno seznanjen z namero, da njegovi nepremičnini postaneta del Arboretuma oziroma območje kulturnega spomenika, kar pa tožnik ni bil.
ZUJIK člen 20, 20/1, 100, 100/2. ZUP člen 210, 210/3, 214, 214/1. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 12.
Že samo delovno razmerje člana strokovne komisije pri organizatorju kulturnih prireditev, s katerim sodelujejo oziroma so povezani posamezni prijavitelji na obravnavani javni razpis, lahko vzbuja dvom v nepristranskost takšnega člana strokovne komisije, ne glede na to, ali je ta na svojem delovnem mestu neposredno, kot pristojni uslužbenec, zadolžen za, kot to zatrjuje tožnik v tem postopku, sodelovanje z nevladnim sektorjem in za izbiro kandidatov.
V obrazložitvi namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti.
ZUJIK člen 20, 20/2. ZUP člen 35, 35/1, 35/1-1, 214.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija - izločitev uradne osebe
Toženka v odgovoru na tožbo tožbeni ugovor prereka zgolj s pavšalno navedbo, da je trditev, da je B.B. član izvršnega odbora baletnih umetnikov, napačna. Takšne, kot rečeno, povsem pavšalne navedbe, sodišče ne more preizkusiti, zato tudi ne more presoditi utemeljenosti tožnikovega tožbenega ugovora glede nezakonitosti sestave strokovne komisije, na katere oceni izpodbijana odločba temelji.
Odlok obravnava le območje in ne konkretne stavbe, zato izrecnih določil za vsak posamični objekt ni, temveč je potrebno narediti konkretno presojo za vsak primer posebej.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturna dediščina - javni razpis za izbor kulturnih projektov - obrazložitev
Odločitev, da se s sofinanciranjem zagotovi možnost izvedbe projektov, ki so dosegli vsaj 14 točk, je bila sprejeta glede na število doseženih točk prijavljenih projektov do porabe razpoložljivih sredstev.
V danem primeru je presoja strokovne komisije temeljila na dejstvih, ki so izhajala iz vloge tožnice. Ocena in obrazložitev strokovne komisije je po mnenju sodišča logična in razumna. Razloge za zavrnitev tožničine vloge na Javni poziv je toženka navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, tako da je pri vsakem kriteriju iz Javnega poziva jedrnato pojasnila razloge, zaradi katerih je tožnikovi vlogi dodelila določeno število točk. Zahtevi po obrazloženosti ocene strokovne komisije je zadoščeno, saj je iz odločbe razvidno tako število točk, ki jih je prejel projekt tožeče stranke po posameznem merilu, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno, s tem pa na predlog za zavrnitev financiranja, izpodbijana odločba pa ima vse obvezne sestavine po 214. členu ZUP.
ZUJIK člen 20, 90, 90/2, 90/3. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 2, 3.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Ker tožena stranka nesporno ni pridobila dodatnega mnenja strokovne Komisije po ponovnem obravnavanju tožnikove vloge in v tej zvezi izpodbijana odločba take obrazložitve tudi ne vsebuje, odločbe zato ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in zakonitosti sprejete odločitve.
Zakon o splošnem upravnem postopku člen 110, 110/3, 214, 214/1. ZUJIK člen 94, 94/5, 114.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev akta
Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ki so izdani v zvezi s postopkom javnega razpisa, in s tem v zvezi tudi, ali je toženka ustrezno obrazložila svojo odločitev o zavrnitvi sofinanciranja tožničinega projekta, s katerim se je prijavila na javni razpis. Sodna kontrola v teh postopkih je tako omejena na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu.
javni razpis - oddaja v najem - slikarski atelje - sklenitev pogodbe
Iz izpodbijane odločbe, glede na materialnopravne določbe oziroma pogoje Javnega razpisa, ni razvidno, kaj je utemeljevalo odločitev toženke, da zavrne tožnikovo vlogo. V izpodbijani odločbi se sicer sklicuje na to, da je tožnik v prijavi sam izpostavil, da za svoje delo potrebuje prostor velikosti najmanj 100 m², ne navede pa, da bi bila takšna navedba želene velikosti prostora v predmetnem Javnem razpisu zahtevana oziroma da bi bil organ, ki odloča o vlogah v predmetnem postopku, vezan na takšno navedbo. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožnika, glede na takšno navedbo v njegovi vlogi, v postopku pred odločitvijo o oddaji umetniških ateljejev v najem pozvala, da se o njej, glede na ugotovitve komisije v zvezi s prijavami oziroma glede na prednostno listo, izjavi.
Tožnik v tožbi tudi utemeljeno opozarja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, s katero odločbo je bil prvouvrščenemu prijavitelju C.C. dodeljen atelje na naslovu A. v Ljubljani, ki (očitno) sploh ni bil uvrščen na prednostno listo. Skladno s citiranimi določbami 120. člena ZUJIK ter 15. in 18. člena Pravilnika so namreč šele dokončne odločbe, izdane v zvezi z vlogami, prispelimi na Javni razpis, podlaga za sklepanje pogodb s prijavitelji.
ZVKD-1 člen 28, 29, 84, 109, 115. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 67. ZUP člen 9, 144, 145, 146.
Organ je kršil pravila postopka, saj je izvajal posebni ugotovitveni postopek (145. člen ZUP - ta se izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona), o zadevi pa je odločil kot da vodi skrajšan ugotovitveni postopek (144. člen ZUP).
Naloge prvostopnega organa, ki jih organ ima na podlagi javnega pooblastila, so predpisane v drugem odstavku 84. člena ZVKD-1, med katerimi pa ni določeno, da je prvostopni organ pristojen, da lahko stranki naloži odstranitev že obstoječih del, torej, da odredi sanacijo stanja. Pristojnost za naložitev tovrstnega ukrepa (izrek sanacije stanja) ima po 109. členu v zvezi s 115. členu ZVKD-1 inšpektor za dediščino. Z naložitvijo odstranitve že obstoječih del je prvostopni organ tako odločil o zadevi, za katero ni bil stvarno pristojen.