Na spornem zemljišču je v skladu s prostorskimi akti in varstvenim režimom (novo)gradnja dopustna. Kulturnovarstveni pogoji pa so namenjeni določitvi pogojev gradnje tako, da se območje spomenika ustrezno varuje.
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za prizanje republiške priznavalnine na področju kulture gre za strokovno vprašanje pri katerem ima tožena stranka na voljo določeno polje proste presoje, mora pa biti odločitev obrazložena do takšne mere, da omogoča preizkus ali izpolnjuje temeljni kriterij razumnosti.
ZUJIK člen 90. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 3. ZUP člen 214.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - izpolnjevanje pogojev - obrazložitev odločbe
Konkretne ocene drugega izmed kriterijev iz 3. člena Uredbe o republiških priznavalninah na področju kulture, dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja v strokovni literaturi, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni. Čeprav tožnik v upravnem postopku predloži obsežna dokazila o objavah glede svojega udejstvovanja, toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapiše le, da tožnikov prispevek k slovenski kulturi ni razviden iz kritičnih odmevov strokovne javnosti in drugih dokumentiranih zapisov. Sodišče se do objav, ki jih je predložil tožnik, ne more opredeliti niti po vsebini niti po tem, ali ustrezajo kriteriju „dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti“, bi pa to v okviru obrazložitve izpodbijane odločbe morala storiti toženka.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Ocenjevanje prijav, je kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUJIK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.
Nevedbe, da so tožnici ukradli med drugim tudi dokumente, na predložitev katerih jo je pozivala toženka, in navedbe iz tožničine vloge, v kateri piše, da ni uspela niti na šoli, kjer se je zglasila, niti pri časopisih pridobiti dokazil, v tem upravnem sporu niso upoštevne. Tovrstne okoliščine bi bilo mogoče navajati v upravnem postopku, denimo ob podaji prošnje za podaljšanje roka, ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali podobno. Te okoliščine pa same po sebi in brez kakršnihkoli s tem povezanih dokaznih predlogov v upravnem sporu tožnici ne morejo prinesti uspeha ob odsotnosti drugih konkretnih tožbenih navedb.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 12, 13. ZUP člen 214.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali tako konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev, kot tudi, glede na to, da je tožnikov projekt dosegel več kot 250 točk, zakaj se njegov projekt ne more financirati. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih bi bilo treba konkretizirano obrazložiti, ne pa da je dejansko v besedilnem delu obrazložitve samo v obliki vezanega besedila podana ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk. Poleg tega bi bilo tudi treba navesti pojasnilo glede omejenosti finančnih sredstev, denimo višina razpoložljivih sredstev in najmanjše število točk, ki je še omogočalo dodelitev sredstev. Obrazložitev izpodbijane odločbe ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve, niti glede točkovanja tožnikovega projekta niti glede omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev.
ZVKD-1 člen 28, 28/1. Odlok o oglaševanju v Občini Sežana (2008) člen 7, 7/2. Odlok o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (2010) člen 4, 4-5.
kulturni spomenik državnega pomena - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja
V primeru, ko gre za poseg v spomenik ali njegovo območje je treba tudi v primeru postavitve enostavnih objektov, za katere se ne izdaja gradbenega dovoljenja, izhajati iz 28. člena ZVKD-1, ki med drugim določa, da je za poseg v spomenik in za vplivno območje spomenika treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa akt o razglasitvi. To, da je za postavitev oglaševalno usmerjevalne table treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje ne izključuje niti Odlok o oglaševanju v Občini Sežana, saj v drugem odstavku 7. člena določa, da si mora stranka v primeru, da je za postavitev predmeta oglaševanja treba pridobiti upravno dovoljenje, ki omogoča poseg v prostor in gradnjo objektov, to pridobiti na lastne stroške. Kot tako dovoljenja je treba v primeru posega v spomenik državnega pomena šteti tudi kulturnovarstveno soglasje.
republiška priznavalnina - prosta presoja dokazov - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
V izpodbijanem sklepu se sicer navaja, da nova vloga v ničemer ne spreminja dejanskega stanja, ker da so ji priložena enaka dokazila in dokumentacija. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, so vlogi priložena nekatera nova dokazila, zaključke o dejanskem stanju, ki je pomembno za odločitev, pa je na podlagi teh dokazil mogoče napraviti le na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. To v obravnavani zadevi ni bilo storjeno, navedeno pa uporabe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ne omogoča.
ZUJIK člen 100, 120. URS člen 23, 25. ZUP člen 210.
javni razpis - oddaja v najem - izdaja odločbe - pravica do pravnega varstva - slikarski atelje
V tej zadevi se sodišče ni moglo spuščati v presojo zakonitosti vsebinske odločitve o nedodelitvi ateljeja tožniku, kajti izpodbijani akt je nezakonit že iz drugih procesnih razlogov in ima takšno pomanjkljivost, da se ga ne da preizkusiti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1.
Vsi izvajalci javnega interesa na področju kulture morajo imeti enake možnosti konkuriranja in to mora veljati tako za dejavnost financiranja javnih kulturnih programov in projektov kulturnih oziroma umetniških ustvarjalcev, kot tudi za oddajanje v najem javne kulturne infrastrukture kulturnim oziroma umetniškim ustvarjalcem. Ena takšnih temeljnih procesnih garancij za enako obravnavanje umetnikov, ki konkurirajo za razne oblike pomoči iz javnih sredstev, pa je določba 1. odstavka 120. člena ZUJIK, ki določa, da na podlagi predloga strokovne komisije minister oziroma župan občine izda o vsaki ustrezni vlogi prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa.
Drugostopenjski organ je v svoji odločbi sicer obširno pojasnjeval varstveni režim, ki izhaja iz prostorskega akta, in ob tem nakazal (tradicionalne) splošne značilnosti predmetne kulturne krajine. Ni pa, vsaj ne dovolj konkretizirano obrazložil, katere konkretne dejanske ugotovitve so ga vodile do odločitve, da je dopustna postavitev (le) enega pomožnega kmetijskega objekta, in to le s tlorisno površino do 15 m2 (ne pa tudi lope).
Sodišče ne more samo odločiti, ali je bil določen razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti organa, ki je zadolžen za izvedbo javnega razpisa, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost odločitve organa ter tako vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje kršitev pravil razpisnega postopka in da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden skladno z določbami ZZ in ZUJIK, zato zavrača tožbeni ugovor, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - društvo v javnem interesu - meje preizkusa odločbe
Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna.
ZUJIK člen 88. ZFPPIPP člen 244, 387, 387/1, 387/4. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 7, 7/3.
samozaposleni v kulturi - razvid samozaposlenih v kulturi - izbris iz razvida - začetek stečajnega postopka - prenehanje pravice do povračila prispevkov za socialno varnost
Prenehanje statusa zasebnika, ki je po ZFPPIPP pravna posledica začetka stečajnega postopka nad prezadolženim zasebnikom, je po 88. členu ZUJIK eden od razlogov za izbris zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti. Oseba, ki ji je že z dnem začetka osebnega stečaja prenehal status zasebnika, namreč ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco samozaposlenih v kulturi.
Status zasebnika preneha po zakonu že z dnem začetka osebnega stečaja, s tem dnem pa - ne glede na datum izbrisa iz registra - prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa zasebnika.
ZUJIK člen 8, 94, 94/5, 119. ZJAKRS člen 10. Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige člen 9, 13, 13/1. ZUP člen 210, 210/3, 214.
Komisija mora pri vsakem prijavitelju v poročilu navesti konkretne razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju. Ker se po 100. členu ZUJIK za vprašanje postopkov javnega razpisa in javnega poziva (kolikor niso ta vprašanja v tem zakonu drugače urejena), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s 214. členom ZUP).
V splošnih pogojih za sodelovanje v javnem razpisu je med drugim določeno, da mora prijavitelj v razpisnem roku zaključiti prijavo v spletni aplikaciji in jo v tiskani obliki pravočasno oddati. Obseg po posameznih rubrikah v vlogi je bil torej enak za vse prijavitelje in od presoje vsakega posameznega prijavitelja je bilo odvisno, kako bo svojo vlogo izpolnil. To v konkretnem primeru pomeni, da je bilo od tožnika odvisno, za katere reference je smatral, da so pomembnejše in bi lahko pripomogle k boljšemu ovrednotenju njegove vloge po posameznih kriterijih, in katere reference je nato tudi navedel v odmerjen prostor v vlogi. Upoštevanje referenc, navedenih v pritožbi, bi torej pomenilo neenakopravno obravnavanje tožnikove vloge v primerjavi z vlogami ostalih prijaviteljev, ki so imeli na razpolago vlogo z enakim obsegom kot tožnik in ki niso vložili pravnih sredstev. Drugostopni organ zato ni kršil pravil postopka, ker ni upošteval v pritožbi navedenih referenc tožnika.
Sodna presoja izpolnjevanja kriterijev, kdaj je strokovno delo nekoga prepoznavno po izjemnem prispevku oziroma po profesionalnosti intelektualnih storitev, katere so pomembne domače in tuje nagrade in priznanja ter kaj se šteje za kritične odmeve strokovne javnosti oziroma enciklopedične zapise oziroma vrednotenja v strokovni literaturi, je zadržana, kar pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje navedenih kriterijev. V obravnavni zadevi pa po presoji sodišča argumentacija tožene stranke ni očitno nerazumna, prav tako je po presoji sodišča izpodbijana odločba obrazložena na način, ki omogoča njen preizkus.
Toženka je namesto kulturnovarstvenega soglasja z izpodbijano odločbo (izrekom) zavrnila zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, za takšno odločitev pa ni zakonske podlage, zato je nezakonita in jo je potrebno odpraviti že iz tega razloga.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izpolnjevanje razpisnih pogojev - delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih
Tožnik s tožbo izpodbija, da izbrana kandidatka razpisnega pogoja ne izpolnjuje ter omenjeno kršitev navezuje na kršitev pravil razpisnega postopka, ki je bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, sodišče pa zaradi dejstva, da niti iz izpodbijanih sklepov niti iz podatkov upravnega spisa razlogi Komisije za takšno presojo niso razvidni, ter ob upoštevanju koncepta upravnega spora iz 157. člena Ustave RS, v katerem sodišče primarno presoja zakonitost ravnanja tožene stranke, ter načela delitve oblasti iz 3. člena Ustave RS, ne more samo odločiti, ali je bil ta razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti Komisije, ki je zadolžena za izvedbo javnega razpisa za imenovanje direktorja, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost njene odločitve.
Objektivno ugotovljivost delovnih izkušenj na vodstvenih oziroma vodilnih delovnih mestih se razlaga na način, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, upoštevati, da pri presoji izpolnjevanja zahtevanih razpisnih pogojev ne gre za njegovo prosto presojo oziroma diskrecijo, temveč za ugotavljanje objektivno podanih dejstev glede zahtevanih delovnih izkušenj, kar torej pomeni, da mora imeti njegova odločitev o tem, ali določen kandidat izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, stvarno podlago in ne more biti odvisna zgolj od njegovih pavšalnih ugotovitev. Navedeno pa ne vpliva na stališče naslovnega sodišča, da mora izpolnjevanje razpisnih pogojev glede zahtevanih delovnih izkušenj primarno ugotoviti organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti, šele nato pa lahko sodišče presoja zakonitost njegove odločitve ter tudi vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
ZUJIK člen 114, 114/1, 114/1-4, 117, 117/5. ZJAKRS člen 10, 10/1. Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS člen 4, 4/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - plačilo tarife za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS - pogoj za sodelovanje na javnem razpisu
Iz določb Javnega razpisa je zaključiti, da je kot splošni pogoj za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu določen plačan znesek tarife ob prijavi na razpis, v primeru neizpolnitve tega splošnega pogoja pa nastopi posledica, tj. izločitev oseb iz nadaljnje obravnave s sklepom o zavrženju. Pravočasnega plačila tarife po predmetnem javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko gre le za procesno predpostavko za odločanje o vlogi stranke.