ZUJIK člen 94, 94/5, 114. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12, 13, 14. ZUP člen 214.
Kot je razvidno iz tožnikove izjave z dne 25. 5. 2015 na prejeto obvestilo, ki se nahaja v upravnih spisih, je v njej - enako kot v tožbi - zatrjeval prenizko točkovanje pri petih kriterijih in za to navajal tudi razloge. Na te njegove pomisleke tožena stranka ni odgovorila oziroma v izpodbijani odločbi navaja samo, da je komisija ponovno proučila vlogo prijavitelja in ni spremenila mnenja. Takšna obrazložitev pa je pomanjkljiva in v spornem delu - glede točkovanja projekta pri petih v tožbi navedenih kriterijih - ne omogoča preizkusa, ali so bili pri ocenjevanju očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (prijavitelji na razpis), v skladu s četrto alinejo 114. člena ZUJIK izhajajo iz besedila objave javnega razpisa. Navedeno pomeni, da pogoje, ki jih morajo za sodelovanje na javnem razpisu izpolnjevati izvajalci, določi organ, ki je pristojen za izvedbo javnega razpisa.
Pravočasnega plačila zneska tarife po javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko je zgolj procesna predpostavka za odločanje o vlogi stranke.
V skladu z razpisno dokumentacijo so do financiranja upravičeni samo projekti prijaviteljev, ki izpolnjujejo navedene pogoje. Eden od pogojev je, da morajo biti vsa dovoljenja izdana prijavitelju projekta. Tako je neutemeljen ugovor tožeče stranke, da izdano kulturno varstveno soglasje velja tudi za dela priglašena na javnem razpisu, saj je bilo soglasje izdano drugemu investitorju.
Sodna presoja izpolnjevanja kriterijev, kdaj je strokovno delo nekoga prepoznavno po izjemnem prispevku oziroma po profesionalnosti intelektualnih storitev, katere so pomembne domače in tuje nagrade in priznanja ter kaj se šteje za kritične odmeve strokovne javnosti oziroma enciklopedične zapise ali vrednotenja v strokovni literaturi, je zadržana, kar pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje navedenih kriterijev.
Čeprav je sodna presoja v navedenem primeru zadržana, pa je vseeno potrebno upoštevati tudi ustavno pravico do enakega varstva pravic, ki vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločitve, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih stranke. V primeru, kot je obravnavani, mora obrazložitev omogočiti njen preizkus s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kolikšni meri vloga tožeče stranke izpolnjuje v Uredbi o republiških priznavalninah na področju kulture določene kriterije. Po presoji sodišča obrazložitev odločbe tak preizkus omogoča.
ZUJIK člen 4, 80, 80/2, 80/3. ZDru-1 člen 30, 30/2, 30/2-2, 30/2-6. ZUP člen 8, 8/1, 164, 164/2.
pridobitev statusa delovanja v javnem interesu - kulturno društvo - pomembnejši dosežki - obrazložitev odločbe
Toženka je bila dolžna tožnikove vsebinske navedbe o izpolnjevanju pogoja pomembnejših dosežkov oceniti po vsebini. Ker tega ni storila oz. je to storila pomanjkljivo, je njena odločba tudi v tem pogledu ostala neobrazložena.
V obravnavani zadevi v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja ne ZVKD-1, ki je podlaga za odločanje v obravnavanem primeru, ne kakšen drug predpis, tožniku kot združenju, ki opravlja naloge v javnem interesu na področju vojnih veteranov in urejanja vojnih grobišč ter na področju žrtev vojnega nasilja, ne priznava pravice udeležbe v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja drugemu investitorju. Prav tako iz vsebine predpisa (ZVKD-1) ne izhaja, da bi bila njegova udeležba v obravnavanem postopku potrebna, da z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovani položaj. Zgolj zatrjevana zaveza v statutu Zveze ..., da je dolžna skrbeti za spominska obeležja NOB, tožnikove pravno varovane koristi za sodelovanje v predmetnem postopku v smislu 43. člena ZUP ne izkazuje.
ZUP člen 214. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2013 točka 7.6.
javni razpis - sofinanciranje kulturnih projektov - področje knjige - delovna štipendija - ustvarjanje v slovenskem jeziku - razpisni kriteriji - strokovna ocena
Pri obravnavanem razpisu se za dodelitev podpore zahteva, da gre za ustvarjanje avtorjev v slovenskem jeziku. Zato ima prav toženka, ko navaja, da je strokovna komisija pri ocenjevanju po vseh kriterijih iz razpisa lahko upoštevala samo obseg in kvaliteto tožničinih del v slovenskem jeziku, in obenem nima prav tožnica, ko navaja, da ta pogoj – ustvarjanje v slovenskem jeziku – velja le pri ocenjevanju kvalitete celotnega opusa, ne pa tudi po ostalih dveh kriterijih, to je kriteriju odmevnosti avtorjevega dela in po kriteriju delovni načrt za leto 2013. Vendar pa dejstvo, da tožnica ustvarja tudi v tujem jeziku, še ne pomeni, da ocena tožničinih del v slovenskem jeziku ni potrebna, oziroma da je za dodeljeno število točk dovolj že ugotovitev, da tožnica ustvarja tudi v tujem jeziku, vključno z deležem tovrstnega ustvarjanja, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe oziroma iz obrazložitve strokovne komisije. Za takšen način ocenjevanja (torej glede na delež ustvarjanja v slovenskem jeziku) sodišče v pogojih razpisa ni našlo podlage. Opisana situacija pomeni samo, da se tožničino ustvarjanje v tujem jeziku pri ocenjevanju ne upošteva ter da so predmet ocenjevanja po razpisnih kriterijih zgolj dela, ki jih je tožnica ustvarila oziroma jih načrtuje ustvariti v slovenskem jeziku. Da bi bila ocena teh njenih del po posameznih kriterijih razpisa opravljena, iz razlogov izpodbijane odločbe, kljub ponovljenemu postopku, še vedno ni razvidno.
ZSFCJA člen 11, 11/4. Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije člen 4. Redni letni razpis za sofinanciranje realizacije projektov slovenskih celovečernih prvencev točka 11, 11/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - film - sofinanciranje realizacije projektov slovenskih celovečernih prvencev - neizpolnjene zapadle pogodbene obveznosti - zavrženje vloge
Tožnik do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložil vseh dokumentov in materialov, ki bil jih moral predložiti, da bi se film „B.“ skladno s pogodbenimi določili štel za dokončanega, in bi bile s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi. Odločitev, da se tožnikova vloga kot vložena po neupravičeni osebi zavrže, je zato pravilna in skladna z določbami zakona in javnega razpisa.
ZSFCJA člen 11, 11/4. Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije člen 4, 50, 50/1. Redni letni razpis za sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - film - sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov - neizpolnjene zapadle pogodbene obveznosti - zavrženje vloge
Tožnica do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložila vseh dokumentov in materialov, ki bil jih morala predložiti, da bi se film „B.“ skladno s pogodbenimi določili štel za dokončanega in bi bile s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi. Odločitev, da se njena vloga kot vložena po neupravičeni osebi zavrže, je zato pravilna in skladna z določbami zakona in javnega razpisa.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni kulturni programi - ocenjevanje - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Zahtevi, da mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta, je bilo zadoščeno. Toženka je ustrezno pojasnila, kako je potekalo ocenjevanje in zakaj je v spisih le en ocenjevalni list, ter na ta način v celoti in prepričljivo odgovorila na tožbeni očitek, da manjkajo ocenjevalni listi posameznih članov komisije. Sodišče k temu dodaja, da v ZUJIK in Pravilniku o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ni posebnih določb o tem, na kakšen način poteka ocenjevanje vlog s strani strokovne komisije.
Razlogi, ki so v odločbi navedeni za (ne)dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, so po presoji sodišča dovolj logični in prepričljivi. V strokovno presojo komisije pa se sodišče ne spušča. Tožbeni očitki o nestrokovnem delu komisije so povsem splošni in jih zato, glede na obširna pojasnila toženke o sestavi in strokovnosti posameznih članov komisije, ni bilo mogoče upoštevati.
samozaposleni v kulturi - izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi - zahteva za izbris - v elektronski obliki vložena vloga- nepopolna vloga
Tožnikov ugovor, da vloge ni podal, je po ZUP utemeljen, saj mora v skladu z določbo 66. člena ZUP vložnik vlogo podpisati. Tožena stranka tako ni imela podlage za izdajo izpodbijane odločbe, ker zaradi manjkajočega podpisa na vlogi ni obstajal zahtevek stranke, v obravnavanem primeru pa ne gre za postopek, ki bi se vodil po uradni dolžnosti.
Iz določb ZZ, ZUJIK in Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko gledališče Nova Gorica izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, saj ima minister, pristojen za kulturo, široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. To velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po prvem odstavku 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Izpodbijani sklep je sicer skopo obrazložen, vendar pa je iz obrazložitve razviden razlog za odločitev in sicer, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, da bi se štel kot upravičena oseba, kot jo opredeljuje obravnavani javni razpis.
Iz navedb toženke v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer jasno izhaja njena ocena o tožnikovem prispevku k slovenski kulturi, vendar pa za to oceno ne navaja praktično nobenih razlogov.
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe le povzela mnenje sicer pristojne strokovne komisije, o razlogih za svojo odločitev pa ni navedla ničesar niti glede ugotovljenega dejanskega stanja niti glede razlogov, ki so bili odločilni za presojo dokazov, ki so narekovali odločitev. Zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
vpis v register nepremične kulturne dediščine - stranka postopka - lastnik nepremičnine
Iz določb ZVKD-1 izhaja, da se lastnik zaradi poudarjenega javnega interesa na področju ohranjanja kulturne dediščine, ki je tudi ustavno zapovedana dolžnost države in lokalne skupnosti, ne more upreti vpisu svoje nepremičnine v register, če so za to izpolnjeni pogoji, mu je treba pa v tem postopku omogočiti uveljavljanje nadzora nad upoštevanjem tako materialnih kot procesnih določb, na podlagi katerih se izvede vpis.
kulturna dediščina - odstranitev objekta - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - dotrajanost in poškodovanost objekta
Tožnik v zvezi s presojo nevarnosti objekta za varnost ljudi in premoženja v tožbi navaja, da ta nevarnost obstoji za mimoidoče, saj se hiša nahaja neposredno ob glavni vaški poti in tik pod cerkvijo. Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je podobno navajal v svoji vlogi z dne 12. 11. 2013, temu pa med drugim predložil tudi fotografijo deloma odtrgane strešne kritine. Pooblaščena oseba ZVKD je sicer ugotovila, da sta kritini (na eni strani opečni bobrovec, na drugi eternit plošče) bolj ali manj dotrajani in mestoma poškodovani, ni pa razvidno, da bi se ukvarjal z vprašanjem, ali stanje objekta že ogroža varnost ljudi in premoženja, niti se organ v odločbi ni opredelil do v postopku predloženih fotografij. Zato je preuranjeno stališče, da stranka v postopku ni predložila dokumentov, ki bi potrjevali, da je objekt nevaren za ljudi in premoženje.
Tožnica z navedbami v predlogu, ki jih ponavlja tudi v tožbi, in sicer da bo morala zaradi načrtovane gradnje urediti fasado zadnjega dvorišča ter sprejeti ukrepe za zaščito pred vplivi novo umeščenega prehoda (zaščita pred hrupom, zastiranje pogledov v poslovni prostor, preprečitev nasilnega vstopa skozi javno izpostavljena okna itn.), izraža svoj interes, da do načrtovane gradnje v tem obsegu ne bi prišlo, ki pa ga ob upoštevanju vsebine odločanja v postopku za izdajo kulturnovarstvenega soglasja ne more varovati.
kulturna dediščina - varstvo kulturne dediščine - vplivno območje kulturne dediščine - izločitev iz vplivnega območja kulturne dediščine - priprava prostorskega akta - smernice
Tožničino prvo vlogo („pobudo“) je mogoče razumeti izključno kot pripombe na smernice, ki jih po prvem odstavku 76. člena ZVKD-1 ministrstvo izda v postopku priprave prostorskega akta. Te smernice v primeru, če je za prostorski akt treba izvesti presojo vplivov, obsegajo tudi prikaz vplivnih območij. Ker gre za postopek sprejemanja splošnega abstraktnega pravnega akta, varstvo lastnikov parcel, ki so predmet tega akta, ni zagotovljeno v upravnem postopku, temveč v okviru sodelovanja javnosti pri pripravi tega akta.
javni razpis - prijava na javni razpis - zavrženje vloge
Fizičnih oseb, kot morebitnih bodočih sodelavcev, tožnik ne more označevati za svoj (zavodov) personalni substrat, katerega strokovne reference naj bi bile pomembne za presojo razpisnega pogoja iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa. Navedene fizične osebe namreč strokovnih referenc (na katere bi se tožnik mogel z uspehom sklicevati) ne morejo izkazati z delovanjem v okviru tožnika (zavoda) kot njegov personalni substrat, ob tem ko je bil ta ustanovljen (šele) v teku razpisnega postopka. Organa prve in druge stopnje sta pogoj iz tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa glede na ostale določbe navedenega razpisa pravilno razlagala. Razlaga navedene določbe v prej podanem pomenu tudi ni protizakonita, saj v ZUJIK in tudi ne v drugem zakonu ni najti določbe, glede na katero bi bila določba tretje alinee 3.1. točke javnega razpisa, kot sta jo razlagala organa, protizakonita.