Ugotovitev, da nameravani poseg ni v skladu z varstvenim režimom, kot ga določata PUP in Strokovne podlage, nima opore v dejanskih ugotovitvah. Tudi drugostopenjski organ je namreč z dopolnitvijo obrazložitve izpodbijane odločitve pojasnjeval le kakšen je varstveni režim območja kompleksnega varstva kulturne dediščine Bitnje, varstveni režim kulturne krajine Bitnje in pomen varovanja cerkve sv. Nikolaja in freske sv. Krištofa na njeni južni fasadi. Zakaj predvidena gradnja stanovanjskega objekta z vidika teh varstvenih režimov ni dopustna, pa nista pojasnila ne organ prve ne organ druge stopnje.
ZUJIK člen 102a. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinih dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije društvo v javnem interesu
V 102. a členu ZUJIK, na čigar podlagi je sprejet med drugim Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbor kulturnih programov in kulturnih projektov, tudi izrecno izključuje uporabo tega zakona, torej ZUJIK-a, pri izboru projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in se za te postopek uporabljajo predpisi, ki urejajo izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike. Organ se je torej pri svoji odločitvi oprl na pravilno pravno podlago.
Nezadostno doseženo število točk tožnikovega projekta glede na že vnaprej znana merila, zaradi česar tožnikova vloga ni bila uspešna, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča, zlasti ob upoštevanju, da iz tožbe ne izhaja, da bi toženka za različne udeležence uporabila merila različno oziroma da bi pri tožniku ali drugih udeležencih uporabila merila, ki niso bila predvidena.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovnih programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov), kar je dopustno število, člani imenovane komisije pa prihajajo iz različnih, vendar glede na predmet javnega razpisa povezanih inštitucij oziroma področij. Ob odsotnosti konkretnih navedb o spornem poslovanju komisije, ta tožbeni očitek ne vzdrži sodne presoje.
Ker gre za projekt, ki se sofinancira iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in ne za projekt v okviru javnega razpisa za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, se tožnikov status društva v javnem interesu pri ocenjevanju ni upošteval, tega pa tudi niso določali ne osnovni in tudi ne posebni pogoji razpisa, kot tudi ne merila razpisa.
ZJAKRS člen 10, 10/1. ZUJIK člen 94, 94/5, 100, 100/1, 119.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev delovne štipendije - strokovna komisija - obrazložitev ocene strokovne komisije
Predlog komisije za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) je odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vsebinski obrazložitvi od strokovne komisije terja, da pri vsakem prijavitelju v poročilu navede razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za izdajo odločbe.
ZJAKRS člen 4. Statut Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 27, 27-3.
javna agencija - imenovanje direktorja - izpolnjevanje razpisnih pogojev - odsotnost člana sveta agencije pri razgovorih in glasovanju
V zadevi je sporno, ali stranka z interesom izpolnjuje vse razpisne pogoje za imenovanje za direktorja Javne agencije za knjigo RS, konkretno sta sporna pogoja, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. Tožnik skuša utemeljiti, da dosedanjega dela stranke z interesom ni mogoče poistoveti s temi nalogami. Sodišče se s tem ne more strinjati, saj tako tudi iz razpisnih pogojev ne izhaja. V razpisu namreč ne piše, da mora biti kandidat strokovnjak na področju povsem enakih dejavnosti, kot jih opravlja agencija oziroma da mora imeti vodstvene izkušnje pri agenciji, temveč je formulacija, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. To pomeni, da je treba pogoj razlagati širše, torej da pridejo v poštev tudi tisti kandidati, ki so doslej opravljali dela oziroma so bili na vodstvenih položajih na področjih, ki so vsebinsko podobna delu agencije. Če bi se namreč pogoje razlagalo tako ozko, kot navaja tožnik, potem ne bi mogel biti izbran skoraj nihče, ki ne dela prav v tej agenciji oziroma bi moral imeti celo vodilni položaj v njej ali pa bi moral v preteklosti delati zgolj v tistih inštitucijah, katerih pristojnosti je kasneje prevzela ta agencija. S tako ozko razlago bi bili brez objektivne in upravičene podlage (tretji odstavek 49. člena Ustave) izločeni vsi drugi morebitni kandidati, tudi če so strokovnjaki na tem področju.
Po mnenju sodišča ne gre za procesno kršitev, če en član sveta agencije ni bil prisoten ob razgovorih in glasovanju. Iz 27. člena Statuta namreč izhaja, da svet agencije sklepa veljavno, če so na seji navzoči vsaj štirje člani.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sredstva evropske kohezijske politike - točkovanje vloge - načelo enakosti
Določbe ZUJIK, ki se nanašajo na javni razpis, se po 102.a členu ne uporabljajo za izbor projektov, ki se financirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti.
Projekt je ocenila strokovna komisija na način, določen v javnem razpisu, torej po posebnih kriterijih iz razpisa. Iz obrazložitve dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča.
Okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izjava o predlogu strokovne komisije - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Sodišče se v število doseženih točk na javnih razpisih ne spušča, saj gre pri točkovanju za strokovno oceno ocenjevalnih organov. To stori le v posebej utemeljenih primerih, kot je obravnavani, saj tožnica v izpodbijani odločbi kljub izrecnim navedbam o napačnem točkovanju, utemeljenega odgovora nanje ni dobila. Le-to pa je pogoj za preveritev odločitev ocenjevalnih organov na razpisih.
Presoja (ne)možnosti oziroma (ne)dopustnosti gradnje iz šestega odstavka 50. člena ZGO-1 je v obravnavanem primeru omejena na varstvo kulturne krajine kot nepremične dediščine, to varstvo pa se izvaja v skladu z določbami prostorskega akta, ki določajo varstveni režim tega območja, in v skladu z aktom o določitvi varstvenega območja dediščine.
Doseženo število točk, ki jih je prejela tožeča stranka za prijavljeni projekt, je mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe.
V javnem razpisu so dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge ocenjene, ob na tak način determiniranem načinu točkovanja tudi ni potrebe, da se dodaja še posebna obrazložitev dodeljene ocene.
Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin člen 17.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - kulturni programi - sestava razpisne komisije
Navzočnost še enega uradnika občinske uprave ni mogla bistveno vplivati na odločitev, zato zatrjevana kršitev 7. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin, po kateri je v komisiji le en član občinske uprave, ni bistvena in kot takšna ne predstavlja razloga za zahtevano odpravo odločbe.
Odločitev je v vsakem posameznem primeru prireditve obrazložena, pri tem je tudi (pravilno) navedeno, po katerih merilih iz zgoraj navedenega Pravilnika je bilo vrednotenje opravljeno. Razpisna merila, kriteriji in odločanje komisije so temeljili na določbah Pravilnika, kar pomeni, da je odločanje temeljilo na vnaprej določenih in vsem znanih merilih in postopkih za sofinanciranje kulturne dejavnosti v Občini.
ZUJIK člen 119, 119/2, 119/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - razpisni pogoji - tožbena novota
Sodišče tožbenih navedb, ki se nanašajo na vrednotenje določenih razpisnih kriterijev, ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto.
ZUJIK člen 114-120. ZJSKD člen 4, 15, 15/3. ZUP člen 233.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - kulturni programi - za odločanje pristojen organ
Okoliščina, da so drugi prijavitelji prejeli več točk oziroma bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadostuje. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga. Pri strokovno tehničnih vprašanjih je zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev.
Med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in toženo stranko je bila sklenjena pogodba o financiranju javnega sklada v letu 2013, v sklop katere spadajo tudi sredstva za obravnavani Javni poziv. Glede na Splošne pogoje poslovanja JSKD je v primeru dodeljevanja sredstev lokalnih skupnosti možna pritožba na pristojno lokalno skupnost. Zato je tožnikovo pritožbo pravilno obravnavala tožena stranka. Takšen način odločanja je ob upoštevanju vsega navedenega tudi skladen z 233. členom ZUP.
varstvo kulturne dediščine - razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena - s splošnim predpisom urejeno posamično razmerje
Izpodbijani odlok ni bil sprejet brez dejanske in pravne podlage. Iz upravnih spisov je namreč razvidno, da je bil postopek za sprejem odloka izpeljan v skladu z 12. in 13. členom ZVKD-1. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pripravil strokovne podlage za razglasitev spomenika lokalnega pomena, spomenik pa je bil razglašen z odlokom občinskega sveta.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da izpodbijani odlok pomeni poseg v njegovo lastninsko pravico in da je bil sprejet v nasprotju s 5. členom ZVKD-1. ZVKD-1 v svojem 5. členu določa, da se lastninska pravica in druge stvarne pravice na dediščini omejijo le v najmanjšem možnem obsegu, ki je potreben za uresničevanje varstva in da morajo država, pokrajine, občine in drugi subjekti varstva izbirati tiste ukrepe, ki so ob doseganju enakih učinkov najmanj omejujoči za lastnike ter neposredne posestnice in posestnike dediščine. Tega, da odlok najmanjšega možnega obsega, potrebnega pri posegu v lastninsko pravico ne bi upošteval, namreč tožnik v tožbi niti ne zatrjuje.
Kandidat, ki se prijavi na razpis za direktorja javnega zavoda, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje, nima pa izključne pravice biti imenovan. Ima pa po 36. členu ZZ pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da izbrani kandidat ne izpolnjuje pogojev ali da je prišlo do kršitev pravil postopka, ki so bistveno vplivale na odločitev o izbiri kandidata.
Kot ustrezne delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih se lahko upoštevajo ne le delovne izkušnje na delovnih mestih, ki so po aktih o sistemizaciji določena kot vodstvena delovna mesta, ampak se lahko upoštevajo tudi tiste delovne izkušnje, kjer gre po naravi stvari za vodilna delovna mesta.
Ne gre za procesno kršitev, če je v postopku sodelovala razpisna komisija ne le na način, da je preverjala izpolnjevanje razpisnih pogojev, ampak tudi tako, da je ocenjevala posamezne kandidate. Treba je namreč upoštevati, da direktorja imenuje minister za kulturo, pri čemer ima diskrecijo odločanja, kar pomeni, da lahko imenuje kogarkoli, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Vendar pa tako odločanje ne more biti povsem pravno nevezano in je že iz tega razloga po mnenju sodišča dopustno, da se imenuje posebna razpisna komisija, ki preverja strokovno usposobljenost kandidatov in jih tudi ocenjuje ter tako omogoča ministru lažjo izbiro. Če so posamezni kandidati tudi točkovani, je način izbire še bolj transparenten in onemogoča arbitrarno odločanje.
ZUP člen 179, 179/1, 180a, 180a/1, 207, 246, 246/1.
kulturna dediščina - register kulturne dediščine - zahteva za izdajo potrdila - dopis kot upravna odločba
Tožnik je pri ZVKD vložil vlogo, s katero je zaprosil, da mu zavod izda „soglasje oziroma potrdilo, iz katerega bo razvidno, da nepremičnine na naslovu ... nimajo statusa kulturne dediščine“. Ni sporno, da je ZVKD z dopisom z dne 17. 5. 2013 tožnika obvestil, da je register nepremične kulturne dediščine evidenca, ki jo vodi in upravlja Ministrstvo za kulturo, ki da je tudi najbolj kompetentno za odgovore na njegova vprašanja. Po mnenju sodišča je povsem jasno, da s takim dopisom ZVKD ni odločil o ničemer – ne o tožnikovi zahtevi za izdajo soglasja niti o izdaji potrdila.
Odločba se izreče za nično le zaradi taksativno naštetih razlogov od 1. do 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. V primeru, da izrek ničnosti zahteva stranka, mora upravni organ utemeljenost njene zahteve presoditi v okviru razlogov, ki jih uveljavlja v predlogu kot ničnostne, in okoliščine, s katerimi te razloge utemeljuje.
kulturnovarstveno soglasje - zahteva stranke za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - molk organa
Tožnika nista sprožila postopka, v katerem bi toženka odločala o izdaji kulturnovarstvenega soglasja. Ker gre za dispozitivni postopek, ga toženka brez njune zahteve tudi ni mogla voditi. Navedeno pomeni, da toženka ni bila v molku oziroma tožnika nista izkazala osnovne formalne predpostavke za tožbo zaradi molka organa, tj. da sta vložila zahtevek, o katerem pa organ ni odločil.
Tožnika kulturno varstvenih pogojev, če menita, da niso določeni pravilno, ne moreta izpodbijati samostojno, temveč le preko zavrnitve kulturnovarstvenega soglasja.
ZUJIK člen 114-120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 12, 13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obseg sodne kontrole - strokovna komisija
V postopku se preverja izpolnitev zahtevanih kriterijev iz razpisnega postopka. Le na ta način je mogoče zagotoviti enakopravnost in transparentnost postopka, s tem pa tudi izbire posameznih programov. V pristojnosti strokovne komisije je, da ovrednoti projekte vseh prijavljenih na Javni razpis po vnaprej predpisanih kriterijih, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno. 13. člena Pravilnika, ki govori o obvestilu strankam, ni mogoče razumeti tako, da po pisnem obvestilu stranki o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter o predlogu strokovne komisije, ta še lahko dopolnjuje svojo vlogo. Stranka ima možnost, da se izjavi le o navedbah v samem obvestilu. Dopolnitev vloge na način, da bi ji prinesla večje število točk, pa ni dovoljena. Obravnavanje vloge tožnika na način, da bi po končanem ocenjevanju vlog s strani strokovne komisije svojo vlogo še lahko dopolnjeval, bi bilo v nasprotju z določili Javnega razpisa o dopolnjevanju vlog in bi lahko pomenilo neenakopravno obravnavanje drugih prijaviteljev na razpis in s tem kršitev 14. člena Ustave RS.
ZUJIK člen 90. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture člen 3.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - samostojni kulturni ustvarjalec
Tožnik je bil tekom svojega dolgoletnega delovanja aktiven na več različnih ustvarjalnih področjih, vendar na področju vizualne umetnosti ni dosegel širše prepoznavnosti in odmevnosti med strokovno javnostjo. Kriteriji za podelitve republiške priznavalnine, kot jih določa ZUJIK in podrobneje opredeljuje Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture, izhajajo zlasti iz ocene oziroma presoje, ali gre pri posameznem ustvarjalcu za pomemben prispevek k slovenski kulturi, ki se navzven izraža preko prejema pomembnih domačih in tujih priznanj in preko izkazanega odziva strokovne javnosti in vrednotenja v strokovni literaturi.
Sodišče se v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zaradi narave vprašanj, ki niso pravna, zadržana v tem smislu, da se sodišče ne more spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 16, 16/1.
muzejski svetnik - pridobitev naziva muzejski svetnik - načelo zaslišanja stranke
Pred izdajo odločbe, s katero je zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev naziva muzejski svetnik, bi toženka tožniku morala dati možnost, da se izreče o tem, da naj bi mu za posamezni kriterij ne pripadalo dovolj točk.