ZVKDS je z odločbo z dne 22. 10. 2012 zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, zato pogoj za nastop posledice danega pozitivnega soglasja iz petega odstavka 50.a člena ZGO-1 ni izpolnjen.
Dejstvo, da tožniku navedena odločba z dne 22. 10. 2012 vse do izdaje izpodbijane odločbe ni bila vročena, na drugačno odločitev ne vpliva.
kulturni spomenik - kulturni spomenik lokalnega pomena - začasna razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena
Pojem „registrirana dediščina“ je širši od pojma „spomenik“, pri čemer gre lahko pri spomeniku za spomenik državnega ali lokalnega pomena. S spornim Odlokom o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena je minister za kulturo Arheološko najdišče Vodnikov trg v Ljubljani začasno razglasil za kulturni spomenik državnega pomena. Samo dejstvo, da ima to območje (tudi) status kulturnega spomenika lokalnega pomena na podlagi odloka z dne 20. 12. 1990, pa ne vpliva na pravico države, da ob izpolnjevanju pogojev iz 21. člena ZVKD-1 določeno „registrirano dediščino“ začasno razglasi (tudi) za kulturni spomenik državnega pomena. ZVKD-1 takšne dvakratne razglasitve ne prepoveduje.
Izpodbijani Odlok o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena ne posega v delovno področje lokalne skupnosti in z njim ni bilo poseženo v pravico do lokalne samouprave.
Aktivna legitimacija stranke se mora presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na formalni status stranke v končanem prejšnjem postopku. Vse osebe, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali ne, če na njihove pravice ali pravne koristi nični upravni akt vpliva, so v enakem pravnem položaju.
ZGO-1 člen 50, 50/5. ZVKD-1 člen 28, 28/3, 28/4, 132, 132/1, 132/1-3.
kulturnovarstveno soglasje - območje kulturne krajine - dopustnost gradnje - kmečka lopa
Predlagani poseg ne spoštuje izhodiščnega nastanka kulturno krajinskega vzorca, s katerim je še vedno ohranjen značaj nepozidanega ruralnega ambienta, zato bi predstavljal degradacijo kulturne krajine.
ZUJIK člen 100, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevala takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge ter iz predloženih upravnih spisov je glede projekta tožeče stranke v razmerju do drugih prijavljenih projektov in njihovega (ne)enakega obravnavanja razvidno le, da je bil projekt ocenjen z zadostnim številom točk, sredstva pa so bila dodeljena glede na njihovo skupno višino. Pri tem iz nobene konkretne okoliščine ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Vendar pa sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da se skupni seštevek doseženih točk, ki je naveden kot podlaga za sprejeto odločitev, ne ujema s številom točk, doseženih po posameznih kriterijih, kot se navaja v nadaljevanju obrazložitve. Obenem iz spisov sledi, da se število doseženih točk po posameznih kriterijih, ki je navedeno v obrazložitvi odločbe, tudi ne ujema s številom točk, ki je bilo posredovano tožeči stranki v obvestilu o odločitvi strokovno programske komisije in o katerem je imela možnost, da se izjavi. Razlogi za neujemanje iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov niso razvidni. Tega nasprotja oziroma nepravilnosti tudi pritožbeni organ ne popravi. To pa pomeni, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
ZUJIK člen 100, 119, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka namreč v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevale takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge kot tudi iz predloženih upravnih spisov je v odnosu na druge prijavljene projekte in njihovo (ne)enako obravnavanje razvidno le, da projekt tožeče stranke ni bil ocenjen z zadostnim številom točk in da mu zato niso bila dodeljena zaprošena sredstva. Iz nobene konkretne okoliščine pa ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločitev ni obrazložena oziroma da obrazložitev ni zadostna, ne vzdrži presoje. Enako velja za tožbene ugovore, ki se nanašajo na razloge za oceno. Iz obrazložitve namreč dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. V tej zvezi sodišče poudarja še, da se vsaka vloga oziroma vsak projekt v razpisnem postopku obravnava individualno in da zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na druge prijavljene projekte. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča. Da bi šlo v konkretnem primeru za takšne, posebej utemeljene razloge oziroma za očitno napačno število dodeljenih točk po posameznih razpisnih kriterijih, iz tožbenih navedb ni razvidno. V čem bi bili razpisni kriteriji zakonsko sporni, kot se to v zvezi s točkovanjem položaja društva v javnem interesu zatrjuje v tožbi, pa sodišče tudi ne vidi.
ZUP člen 4, 214. ZUJIK člen 100, 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12, 13, 14. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Glede vsebine odločbe, ki se izda v postopku javnega razpisa, v ZUJIK ni posebnih določb. Posebnih določb o vsebini odločbe tudi Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ne vsebuje, zato se v tem pogledu uporabijo določbe ZUP, le-te pa se uporabijo smiselno, kar pomeni, da se jih uporabi tako, kot to narekuje vrsta postopka, v konkretnem primeru javnega (projektnega) razpisa. Izpodbijana odločba ima zadostno obrazložitev. Iz odločbe je namreč jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke dosegel po posameznih razpisnih merilih, in s tem strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija (po posameznih članih) in ki je obvezen element končnega predloga komisije iz 14. člena Pravilnika. Obrazloženo je po katerih merilih je bil projekt ocenjen z večjim oziroma manjšim številom točk ter kaj to pomeni glede na najvišje možno število doseženih točk po posameznem merilu.
Sodišče v ustreznost meril iz razpisa in posledično v enako obravnavanje vseh prijaviteljev ne dvomi. Tožbene navedbe so v tem delu povsem splošne in neargumentirane. Nasprotno so merila iz javnega razpisa jasno razvidna ter še dodatno obrazložena v navodilih, ki so bila del razpisne dokumentacije in kot takšna dostopna vsem prijaviteljem. Zato ni videti razloga, iz katerega meril ne bi bilo mogoče uporabiti ali bi ne bila možna presoja projektov na njihovi podlagi, kot se očita v tožbi.
Za predlagano razveljavitev javnega razpisa oziroma izida javnega razpisa v ZUS-1 ni pravne podlage. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti posamičnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. V primeru javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti ni z zakonom opredeljen kot predmet upravnega spora. Zato je sodišče tožbeni predlog v tem delu kot nedopusten zavrglo.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - stranka v postopku - obnova postopka - kršitev pravil postopka
Izredno pravno sredstvo – obnova je namenjena zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti izdane odločbe, glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje. Namen obnove postopka je, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na katerem je zasnovana prejšnja odločba in da se na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja odloči v isti upravni zadevi, v kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo.
Tožena stranka bi morala zgolj omogočiti sodelovanje tožnika kot stranskega udeleženca pri dejanjih postopka, ki jih izvaja v postopku vpisa sama kot organ, po vložitvi predloga.
Obrazložitev izpodbijane odločbe vsebuje razložitev zahtevka tožnice in navedbo dokumentacije, ki jo je toženka vpogledala v dokazne namene ter dejstva, ki izhajajo iz nje. Ne vsebuje pa konkretnega dejanskega stanja, ugotovljenega v ugotovitvenem postopku, pomembnega za zakonito in pravilno odločbo, dokazov, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev, razlogov, ki so bili odločilni pri presoji dokazov in ocene, zakaj takšno dejansko stanje pomeni neizpolnitev pogoja iz prve alineje drugega odstavka 31. člena ZVKD-1. Sodišče zato zakonitosti odločbe ne more preizkusiti.
V prostorskem aktu predvideni oz. dopustni posegi so na varovanih območjih omejeni s pogoji varstva kulturne dediščine - kulturne krajine. Za odločitev v zadevi zato ni bistveno, ali bi bila gradnja morebiti dopustna po določbah 59. člena OPN, na katere se sklicuje tožnik, saj ne upošteva omejitev, ki izhajajo iz kulturnovarstvenega režima.
ZVKD-1 člen 28. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra v Mariboru člen 7.
kulturni spomenik - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveni pogoji
Zavod za varstvo kulturne dediščine je upravičen pri svoji presoji posega v kulturni spomenik upoštevati tudi vizualen vtis, ki je eden pomembnejših elementov prezentacije kulturnega spomenika.
ZUP člen 138, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka je kršila postopkovna pravila, saj tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni zagotovila, da bi lahko uveljavila in zavarovala svoje pravice in pravne koristi, kot to določa 138. člen ZUP. Te napake odločba brez datuma, izdana kasneje, ne more sanirati. Poleg tega iz izpodbijane odločbe ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tožeča stranka izpolnila vse kriterije oziroma ali so bili pri njej uporabljeni pravilno, saj v sami odločbi glede tega ni dovolj podatkov. V tem delu je odločba neobrazložena ter je zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo odločbe.
Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča v Spodnji Hajdini za kulturni spomenik državnega pomena člen 50a, 50a/5.
kulturnovarstveno soglasje - poseg v kulturni spomenik - varstveni režim - potek roka za izdajo kulturnovarstvenega soglasja
Zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja, četudi je zavrnitev izdana po prekoračitvi zakonskega roka, izpodbije zakonsko domnevo, da je bilo soglasje dano zaradi molka organa.
ZUJIK člen 120. Javni razpis za financiranje štipendij in šolnin s pričetkom v šolskem letu 2011/2012 za dodiplomske študije v tujini za ustvarjalce in poustvarjalce na področju umetnosti točka 4, 5.
štipendija - šolnina - financiranje štipendij in šolnin na področju umetnosti - razpisni pogoji - merila za ocenjevanje vlog
Ker javni razpis socialnih kriterijev ne vsebuje, so neutemeljene tožbene navedbe, da bi moral organ pri oceni vloge tožnice upoštevati slabo socialno stanje njene družine.
kulturni spomenik - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - skladnost posega s kulturnovarstvenimi pogoji
Upravni organ je ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za nadzidavo objekta zavrnil iz razloga ugotovljenega neskladja med kulturnovarstvenimi pogoji ter izvedenim posegom.
Stališče tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, je za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantno. Predmet odločanja je namreč zahteva tožnika za izdajo soglasja za rušenje (celotnega) objekta, ki je skladno z zakonom pogojeno z nemožnostjo sanacije dotrajanosti in poškodovanosti objekta z običajnimi sredstvi, ne pa z nemožnostjo njegove modernizacije.
ZUJIK člen 100. ZUP člen 4, 214, 230, 230/2. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin člen 6, 7, 11, 12, 13, 14, 15, 17.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kultura - javni razpis - javni poziv - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva - pravno sredstvo zoper odločitev župana
Če vprašanja postopka javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIK niso drugače urejena, se zanje smiselno uporabljajo določbe ZUP. Pri tem se postopki javnega razpisa uporabljajo tudi za lokalne skupnosti, s tem, da pristojnosti ministra izvršuje župan oziroma drug organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost. Glede na določbe drugega odstavka 230. člena ZUP določitev pravnega sredstva zoper odločitev župana s podzakonskim predpisom ni mogoča, saj morajo biti podzakonski predpisi v skladu z zakonom. Določbo 7. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin, da je zoper odločitev na prvi stopnji možna pritožba v roku 8 dni, je tako mogoče uporabiti le v smislu, da zagotavlja stranki možnost izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Še vedno pa gre za odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
Pri postopku javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enako varstvo pravic vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so namreč pravna sredstva le navidezna. Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi torej morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Tožena stranka mora dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi, tako v dejanskem kot pravnem pogledu. Tega z odgovorom na tožbo ne more več dopolnjevati.
kulturni spomenik - varstveni režim - nadomestilo zaradi poslabšanja gospodarskega izkoriščanja kulturnega spomenika - pogoji za priznanje pravice do nadomestila - gospodarsko izkoriščanje spomenika kulturnega pomena
ZVKD-1 ureja le vprašanja nadomestila zaradi poslabšanja pogojev za gospodarsko izkoriščanje spomenika, medtem ko se kakšnega drugega vidika odškodnine zaradi omejitev lastninske pravice ne dotika.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - pridobitev kulturnovarstvenega soglasja
Vpis v zemljiško knjigo ne vpliva na status kulturnega spomenika. Ta status je vzpostavljen na podlagi akta o razglasitvi in se v zemljiški knjigi le zaznamuje.
Po 26. točki prvega odstavka 3. člena ZVKD-1 se za poseg v dediščino štejejo tudi dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine.