kulturni spomenik državnega pomena - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - varstveni režim - predhodne raziskave
Ker so izvedene predhodne raziskave pokazale, da se na zemljišču nahajajo pomembne arheološke ostaline, ki bi bile lahko s predvidenim posegom poškodovane ali uničene, je upravni organ izdajo kulturnovarstvenega soglasja utemeljeno zavrnil iz razloga, ker nameravana gradnja ni skladna s kulturnovarstvenimi pogoji, ki izdajo soglasja pogojujejo s predhodno ugotovitvijo, da novogradnja z vso potrebno infrastrukturo na obravnavanem zemljišču ne bi posegla v najkvalitetnejše strukturne elemente spomenika, za katerega je po strokovni oceni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pomembno, da se ne odstrani in da se ohrani na mestu najdbe.
ZVKD-1 člen 2, 3, 26. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 8/1, 8/1-3, 9, 11.
muzejski svetnik - pogoji za pridobitev naziva muzejski svetnik - delovne izkušnje - varstvo kulturne dediščine
Za pridobitev naziva muzejski svetnik se zahteva najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva kulturne dediščine ali sorodnem strokovnem področju. Znanstveno in raziskovalno delo SAZU sicer res ni namenjeno izključno varstvu kulturne dediščine. Izključno tega namena tudi nima ustanovitev inštitutov v njeni sestavi, vključno z biološkim, v katerem je bila zaposlena tožnica. Ni pa, glede na skupni dolgoročni program SAZU in ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, izključeno, da je bilo tožničino znanstveno in raziskovalno delo namenjeno pretežno, če že ne v celoti varstvu dediščine. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, oziroma še več, to vprašanje pušča odprto, saj iz njene obrazložitve in iz zapisnika 2. seje Komisije za podeljevanje naziva svetnik, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, izhaja, da se Komisija glede obdobja sorodnosti dela ni mogla opredeliti. Zato je izpodbijana odločitev bistveno pomanjkljiva.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZVKD-1 člen 3, 3/15, 28, 28/1, 28/1-3, 28/1-4, 28/4, 28/4-2, 131, 131/1, 133, 134.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - - skladnost projekta s prostorskimi akti - kulturnovarstveno soglasje - varstveno območje dediščine
ZVKD-1 kot varovano kulturno dediščino ne obravnava le registrirane dediščine, temveč v prehodnem obdobju (do sprejetja aktov po ZVKD-1) tudi dediščino, ki je zavarovana po prejšnjih predpisih, med drugim tudi v obliki varstvenih območij dediščine.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za varstvo kulturne dediščine - dela, izvedena v nasprotju s kulturnovarstvenimi pogoji - ukrep ustavitve del - pasivna legitimacija - izvajalec del
Med tožnikom kot izvajalcem del in njegovim podizvajalcem sklenjena pogodba ima le značaj podizvajalske pogodbe in vzpostavlja pogodbeni odnos le med njima. V odnosu do investitorja in do pristojnih organov ima odgovornosti in obveznosti izvajalca del še vedno tožnik.
V zadevah javnih razpisov s področja kulture sodišče presoja izpolnjevanje razpisnih kriterijev zadržano, kar pomeni, da pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Vendar pa to ne pomeni, da lahko odločba ostane neobrazložena, ob čemer 3. odstavek 119. člena ZUJIK in 12. člen Pravilnika dajeta jasne napotke o obsegu in vsebini te obrazložitve, ki so prilagojeni posebnostim javnih razpisov s področja kulture.
ZVKD-1 člen 103. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 2, 8. ZUP člen 9, 138, 214, 237.
imenovanje v naziv muzejski svetnik - pogoji za napredovanje - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Po standardih obrazlaganja odločb o vlogah za imenovanja v naziv mora biti odločba obrazložena tako, da ima vse sestavine iz 214. člena ZUP, sicer sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Obrazložitev bi zato morala vsebovati natančno in konkretno točkovanje za (ne)izpodbijanje pogoja strokovne kompetence. Iz obrazložitve negativne odločbe mora biti jasno razvidno, katerim elementom v ugotovljeni strokovni kompetentnosti je tožena stranka podelila točke in koliko, in katerim jih ni podelila ter zakaj ne. Poleg tega tožena stranka ni dala tožniku možnosti, da bi se pred izdajo na učinkovit način izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.
Poročilo strokovne komisije mora vsebovati vsebinske razloge o tem, na kakšen način oz. kaj je bilo upoštevano pri vrednotenju projekta po posameznih kriterijih, kar je pomembno zaradi obveščanja prijaviteljev o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Na tako obvestilo ima namreč predlagatelj možnost podati izjavo, ki jo mora obravnavati strokovna komisija in oblikovati končni predlog sofinanciranja projektov. Ta mora vsebovati dosežene točke, pisno utemeljitev predloga, povzetek izjave predlagatelja in stališče strokovne komisije do te izjave. Na podlagi tako oblikovanega končnega predloga ministrica izda odločbo o financiranju projektov.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Minister ima široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede (ne)izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Merila za presojo niso zakonsko določena, odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Izbira se opravi v posebej predpisanem postopku (ZZ, ZUJIK), v katerem se, v skladu s 4. členom ZUP, pravila upravnega postopka uporabljajo smiselno. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po določbah 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
inšpekcijski ukrep - varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - pridobitev kulturnovarstvenega soglasja - ustavitev izvajanja del
Ker tožnica pred posegom iz 28. člena ZVKD-1 na kulturnem spomeniku ni pridobila kulturnovarstvenega soglasja, ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve izvajanja vseh del po prvem odstavku 155. člena ZVKD-1.
Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana, v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj umetniško-strokovno upravičeno oziroma primerno odločitev in zato tudi ne v primernost ocen projektov drugih avtorjev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
Za dodelitev republiške priznavalnine je potrebno izpolnjevati pogoje, ki so določeni v ZUJIK. K vlogi je treba priložiti ustrezna dokazila, s katerimi se dokazujejo dosežki na kulturnem področju.
kulturni spomenik - gradnja poslovno stanovanjskega objekta - kulturnovarstveno soglasje - nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena - varstveni režim
Ker obravnavano zemljišče sodi v vplivno območje kulturnega spomenika lokalnega pomena, bi bilo treba določiti kulturnovarstvene pogoje, pod katerimi je nameravana gradnja dopustna.
Podlaga za določitev kulturnovarstvenih pogojev za poseg v spomenik ali v vplivno območje spomenika niso strokovne podlage prvostopnega organa, ampak akt o razglasitvi spomenika ali določbe prostorskega akta.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUJIK člen 117, 117/5. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa člen 9.
javni razpis - zavrženje vloge - prijavitelj - upravičena oseba - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obrazložitev sklepa - obrazložitev odločbe - odgovor na tožbo
Tožena stranka se v izpodbijanem sklepu sklicuje le na pravno podlago odločitve, ne obrazloži pa dejanskih ugotovitev, da tožeča stranka (za katero tudi tožena stranka priznava, da je njena glavna dejavnost organizacija glasbenih prireditev) ni zadostila posebnim pogojem glede tega, da bi v zahtevanem obdobju organizirala tri glasbeno-koncertne prireditve. Določena dejanska vprašanja v zvezi s tem sicer tožena stranka pojasni oziroma jih opredeli v odgovoru na tožbo, ki pa ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve sklepa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - bistvena kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je ta kulturni projekt prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev.
ZUP člen 42, 42/1, 43,43/1, 43/2, 267, 267/2. ZUKD člen 25, 65, 65/1, 131, 131/1.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - stranka v postopku - obnova postopka
S sprejetjem prostorskega akta je enota dediščine pridobila konkretno obveznost varovanja oziroma varstveni režim, ki posega v pravni položaj tožnika. Pri sprejetju tega prostorskega akta pa je imel tožnik možnost sodelovati in argumentirano izkazati svoj interes glede omejitev zaradi varstva kulturne dediščine (javna razgrnitev, javna obravnava).
Za registrirano dediščino, ki ni razglašena za spomenik, se kulturnovarstveni pogoji izdajajo na podlagi že sprejetih prostorskih aktov, ne pa vpisa v register. Ker torej vpis v register nima neposrednega pravnega učinka na tožnika, ta ne more imeti položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku vpisa v register.
Ker je bilo za poseg na območju navedenega registriranega arheološkega najdišča (vendar pred njegovim vpisom v register kulturne dediščine) izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, pred izdajo katerega pa niso bili pridobljeni niti kulturno varstveni pogoji niti ni bilo izdano kulturno varstveno soglasje za poseg, v registrirano dediščino pa je bilo poseženo z določenimi gradbenimi posegi, je podana pravna podlaga za izdajo odločbe o arheološkem najdišču v skladu s 27. členom ZVKD-1.
Tožeča stranka je vlogi priložila vse v razpisu zahtevane elemente, vendar pa je na eni od prilog (Obrazec 4 - Obvezne izjave prijavitelja projektov) navedla naslov, ki ni bil identičen z naslovom projekta na prijavnem obrazcu. Glede na celotno vsebino prijavne dokumentacije gre tudi po oceni sodišča za očitno administrativno napako oziroma pisno pomoto. Zgolj zaradi pisne pomote na eni od prilog še ni mogoče šteti, da prijava ni pravilna in da zato ni popolna v smislu 9. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa ter uporabiti (najstrožje) sankcije iz Pravilnika, tj. prijavo le iz tega razloga zavreči kot nepopolno in jo tako izključiti iz nadaljnjega postopka.
ukrep inšpektorja za kulturo in medije - arhivsko gradivo - izročitev arhivskega gradiva arhivu - specifična narava dokumentov - podatki o zdravstvenem stanju
Zgolj zaradi strokovnih razlogov se 30-letni rok izročitve javnega arhivskega gradiva za posamezno gradivo lahko izjemoma podaljša na podlagi sporazuma med pristojnim arhivom in javnopravno osebo.
Glede na postavljene kriterije, je obrazložitev strokovne komisije, ki ji odločba v celoti sledi, zadostna, saj je iz nje razvidno tako število točk, ki sta jih prejela projekta tožeče stranke po posameznem merilu, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno, s tem pa na predlog za zavrnitev financiranja. Glede na specifiko pri takšnih javnih razpisih, kjer gre za veliko število prijaviteljev, postopki pa morajo biti hitri, namreč ni mogoče pričakovati podrobne razlage dodelitve točk po posameznem merilu v takšnih podrobnostih, kot to navaja tožeča stranka.
javni razpis - sofinanciranje kulturnega projekta - obrazložitev odločbe
Tožbeni ugovor, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso v zadostni meri navedeni razlogi za dodelitev posameznega števila točk, oziroma niso navedeni bistveni razlogi za odločitev, ni utemeljen. V obravnavanem primeru so relevantne določbe ZUJIK, ki v 1. odstavku 100. člena določa, da se, kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, zanju smiselno uporabljajo določbe ZUP. Obrazložitev izpodbijane odločbe je, glede na podatke upravnih spisov in glede na naravo zadeve, tudi ob upoštevanju vsebine napotkov iz prejšnjih sodb tega sodišča skladna z določbami ZUP in zadostuje vsebini, predpisani v 214. členu ZUP.