najemnina – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje
Da (na podlagi medsebojno sklenjene Pogodbe o nastanitvi študenta-študentke v dijaški dom v študijskem letu 2013/2014) vtoževani zneski predstavljajo najemnino in da zato ti (upoštevaje v določbi 351. člena OZ za tovrstne terjatve predviden triletni zastaralni rok) ob vložitvi predloga za izvršbo še niso zastarali, je v celoti prepričljivo (pravilno) pojasnilo že sodišče prve stopnje. Okoliščina, da naj bi toženka račun prejemala mesečno, na pravno naravo vtoževanih zneskov ne vpliva.
Umik predloga za izvršbo ali njegov delni umik predstavlja neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki sproži procesni učinek, to je (delno) ustavitev izvršbe. Takšno procesno dejanje s takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo. Upnik zato v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega postopka, čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Navedeno ni mogoče niti v primeru, če je bil umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je torej deklaratorne narave.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – trditveno in dokazno breme – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – obrazloženost sodne odločbe
Kadar stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Tega tožena stranka v svojem predlogu ni storila. Zgoraj predstavljeni podatki o premoženjskem in finančnem stanju tožene stranke namreč terjajo dodatno obrazložitev, zakaj iz razpoložljivega premoženja tožena stranka ne more pridobiti sredstev za poplačilo sodne takse z unovčenjem dela le-tega. Po presoji višjega sodišča bi zato bil, poleg trditev o minimumu sredstev za tekoče poslovanje, nujen tudi podatek o tem, kakšna je struktura premoženja tožene stranke in katera oziroma koliko je takih sredstev, da bi njihova prodaja ogrozila poslovanje. Nenazadnje tožena stranka ni niti opisala, kakšno dejavnost opravlja in katero premoženje za to potrebuje.
postopek za plačilo sodne takse – nastanek taksne obveznosti – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – slabo premoženjsko stanje – umik tožbe – domneva umika tožbe
Pritožnikovemu sklicevanju na slabo finančno stanje ni mogoče slediti, saj gre za odmero taksne obveznosti, na katero gmotni položaj taksnega zavezanca ne vpliva.
Nastale taksne obveznosti morajo biti poravnane tudi v primeru, da se postopek konča z umikom tožbe. Obravnavni postopek je bil ustavljen zaradi fikcije umika tožbe, ki je nastopila, ker tožnik ni plačal sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
neobrazložen ugovor - sklep o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo - izvršilni naslov - potrebni stroški upnika
Procesna situacija, ko je bil ugovor dolžnika neobrazložen, pa vpliva na stroškovno odločitev. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00024417
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. ZKP člen 149.b, 150, 150/1-1, 151, 151/1, 154, 159. ZKP člen 149.b, 150, 150/1, 150/1-1, 151, 154, 159.
nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru - tajno opazovanje - pravica do obrambe - zaslišanje obremenilne priče - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kolektivno kaznivo dejanje - hudodelska združba - nedovoljeni dokazi - razlogi o odločilnih dejstvih - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov
Res je, da se preiskovalna sodnica v obrazložitvi odredbe ni ukvarjala z možnostjo izvajanja ukrepa s prisluškovanjem od zunaj z laserskim ali katerimkoli drugim sredstvom, kar omenja zagovornik, vendar se ji s tem vprašanjem, glede na obrazložene okoliščine, iz katerih izhaja potreba po uporabi prav takšne prisluškovalne naprave, ki je bila nameščena, niti ni bilo potrebno še posebej ukvarjati in pojasnjevati neogibnost vstopa v vozilo zaradi vgradnje takšne naprave.
Obtožencu so bila kršena temeljna jamstva, ki veljajo v kazenskem postopku, to je pravica obtoženca do učinkovite obrambe, ker kljub zahtevi obrambe niso bile neposredno zaslišane osebe, ki so sodelovale pri posameznih izvršitvenih dejanjih. Enako velja glede neposrednih izvajalcev tajnega opazovanja. V kolikor je zaslišan le koordinator policijske akcije, ne pa tudi opazovalci, ki so identifikacijo obtoženca izvedli, obtoženi nima možnost seznaniti se z obremenilnimi pričami, še posebej, ker gre za priče katerih izjave so v obravnavani zadevi odločilne, saj drugega dokaza o ugotovljeni identiteti obtoženega in njegove žene v spisovnem gradivu ni.
OZ člen 165, 179, 182, 299, 378, 943. ZOZP člen 20, 20a, 20a/2.
povrnitev nepremoženjske škode - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zamuda zavarovalnice - izplačilo odškodnine
ZOZP določa zamudo le za primer, ko odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, zato se o zamudi z izplačilom odškodnine odloča na podlagi OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj dejanskega poslovnega razloga v obliki prestrukturiranja poslovnih procesov in sprememb v organizacijski strukturi tožene stranke ter posledično zmanjšanja obsega dela, zaradi česar je ukinila organizacijsko enoto, določeno direkcijo in s tem delovno mesto direktorja te direkcije, ki ga je zasedala tožnica. Ker je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1 , je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
znižanje plačila vrtca - dohodek družine - vrednost osebnega avtomobila - prihranki
Pravilna so stališča prvostopenjskega sodišča glede vštevanja prihrankov in osebnega avtomobila v premoženje družine pri ugotavljanju upravičenosti do znižanja plačila programa vrtca za tožničinega otroka. Zgolj osebni avtomobil, katerega vrednost ne presega 8.060,00 EUR, se po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS ne upošteva v premoženje družine. Ker tožničin avto presega navedeno vrednost, se upošteva v premoženje družine. Za izvzem prihrankov, ki jih ima družina za določen namen, pa v ZUPJS ni pravne podlage. Glede na dohodke tožničine družine je bila tožnica pravilno uvrščena v 8. dohodkovni razred in znaša plačilo 66 % cene programa, v katerega je otrok vključen. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb tožene stranke z uvrstitvijo v nižji dohodkovni razred in določitev nižjega plačila za program vrtca.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-11. ZVoz člen 50, 50/8.
stroški postopka - sklep o stroških - stroški zasega in hrambe odvzetih predmetov - stroški vleke vozila - stroški prodaje ali uničenja vozila
V sodbi sodišča prve sopnje, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega za prekršek, je bila navedena pravna podlaga za izdajo posebnega sklepa, s katerim je sodišče v skladu s 145. členom ZP-1 odmerilo stroške zasega in hrambe, ko je bila znana višina le-teh.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - utemeljenost poslovnega razloga - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga, ki je bil v odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložen kot plačilna nedisciplina poslovnih partnerjev in s tem povezana nelikvidnost tožene stranke. A.A., ki je bil poleg tožnice zakoniti zastopnik tožene stranke, v svoji izpovedi navedenega odpovednega razloga ni potrdil, pač pa je izpovedal, da je tožnici podal odpoved zato, ker je večkrat prosila, da bi ji prenehalo delovno razmerje. V posledici pravilne ugotovitve o nezakonitosti izpodbijane odpovedi je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku iz naslova reparacije, to je zahtevku za priznanje pravic iz časa nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in ji priznalo delovno dobo in nadomestilo plače za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013233
ZKP-UPB8 člen 437, 437/1, 277, 277/1-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki - predhodni preizkus obtožnega predloga
Dejanje kot je opisano v obtožnem predlogu, nima znakov kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1. Pritožnik nima prav, da vsebuje dejanje očitano pod zadnjo alinejo obtožnega predloga ponavljajoče, večkratne žaljivke, izrečene na delovnem mestu ter v zvezi z delom, saj nasprotno izhaja iz izreka obtožnega predloga, kjer se zatrjuje le enkratno ravnanje.
asignacijska pogodba - bistvena zmota - zahtevana skrbnost - malomarnost - razlaga pogodb - jasna in nedvoumna pogodbena določila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - naknadna odobritev neupravičeno zastopanega
Pogodba, ki jo sklene nekdo v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ).
Tožnik (direktor) in tožena stranka sta se v pogodbi o poslovodenju in zaposlitvi med drugim dogovorila o plačilu odpravnine, ki bi tožniku pripadala v primeru neutemeljene razrešitve iz krivdnih razlogov z mesta direktorja pred rednim potekom veljavnosti pogodbe o poslovodenju in zaposlitvi. Ker je tožena stranka tožnika z mesta direktorja razrešila zakonito iz krivdnih razlogov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine.
ZDR-1 člen 19, 20. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb postopka - upravičena oseba za podajo odpovedi - sodba presenečenja
Ena od pravno relevantnih okoliščin za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tudi, ali je bila odpoved podana s strani upravičenih oseb. Skladno z 19. in 20. čl. ZDR-1 je to v konkretnem primeru zastopnik delodajalca, in sicer direktor toženke B.B., ki pa je po splošnih pravilih OZ lahko dal pisno pooblastilo tudi drugi fizični osebi. Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker toženka v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena ni z ničemer dokazala, da je imel A.A. pisno pooblastilo upravičene osebe (direktorja toženke B.B.) Tega dejstva toženki niti ni bilo potrebno dokazovati, saj med strankama ni bilo sporno in se na to dejstvo tudi ni nobena sklicevala. S takšnim ravnanjem sodišča je bila toženki odvzeta možnost, da bi se izjavila o relevantnem dejstvu in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V kolikor je prvostopno sodišče samo prišlo do zaključka, da je obstoj pooblastila pomembno za odločitev, je imelo v 1. odst. 34. člena ZDSS-1 pooblastilo, da izvede dokaze v tej smeri tudi po uradni dolžnosti. Stranki tega dejstva očitno nista šteli za spornega, niti ne za relevantnega, zato tudi nista predlagali dokazov za ugotovitev tega dejstva. Prav zaradi tega je imelo prvostopno sodišče možnost izvajati dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vendar pa je to možno šele takrat, ko se stranke tudi ob ustreznem materialnem procesnem vodstvu ne odločijo za predlaganje dodatnih dokazov, vse skladno z 285. čl. ZPP. Prvostopno sodišče pa te določbe ZPP ni uporabilo. Zato ima toženka prav, da ker jo prvostopno sodišče ni opozorilo in ji omogočilo, da svojo trditveno podlago ustrezno dopolni, pomeni zanjo izdana sodba sodbo presenečenja.
V 6. alineji 49. člena ZŠtip je določeno, da štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil, oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Po tej določbi ZŠtip mora štipendist letnik, v katerega je bil ponovno vpisan, uspešno zaključiti še v času enoletnega mirovanja, oziroma najkasneje do zaključka enoletnega mirovanja, to je do konca študijskega leta, v katerem štipendijsko razmerje miruje. Tožnica drugega letnika v času mirovanja štipendijskega razmerja, to je v času trajanja študijskega leta 2012/2013, ni zaključila. S tem pa je izpolnjen dejanski stan iz 6. alineje 49. člena ZŠtip za prenehanje štipendijskega razmerja, čeprav je tožnica kasneje opravila vse študijske obveznosti za drugi letnik in dne 30. 6. 2014 tudi diplomirala. Posledično je tožnica dolžna po 1. odstavku 50. člena ZŠtip vrniti štipendijo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala odpravo upravnih odločb toženca in ugotovitev, da obveznost vračila štipendije ni nastala.
Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo, da kritje drugo tožene stranke za zavarovanje pred odgovornostjo znaša 750.000,00 EUR. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca) in zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odškodninsko odgovornost) za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu, v kateri se je hudo poškodoval. Toženi stranki sta v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah izpodbijali tako podlago kot tudi višino tožbenega zahtevka, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo vmesno sodbo glede podlage tožbenega zahtevka, in sicer bi v taki sodbi lahko odločilo o odškodninski odgovornosti prve tožene stranke kot delodajalca, saj je ta na podlagi določbe 1. odstavka 184. člena ZDR, ki je veljal na dan nezgode pri delu, odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. O odškodninski odgovornosti prve tožene stranke pa sodišče prve stopnje sploh ni odločalo, ampak je ugotavljalo višino zavarovalne vsote, za katero ima prva tožena stranka pri drugo toženi stranki zavarovano svojo odgovornost za škodo povzročeno delavcem, kar pa po določbi 1. odstavka 315. člena ZPP ni predmet vmesne sodbe. O višini, do katere ima prva tožena stranka zavarovano svojo odškodninsko odgovornost, bi sodišče lahko odločalo šele po tem, ko bi bila podlaga, na kateri temelji tožbeni zahtevek, znana in bi bilo potrebno odločiti le še o višini tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OZ člen 766, 768. ZPP člen 457, 457/3, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – mandatna pogodba – plačilo odvetniškega honorarja – neskrbno ravnanje – neustreznost pravnega sredstva – pojasnilna dolžnost odvetnika – nagrada za narok
Odvetnik ima praviloma pravico do plačila za zastopanja na naroku ne glede na rezultat sodnega postopka, saj gre za obveznost, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne uspeha. Ker pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ugotovilo, da ravnanje odvetnice, zaposlene pri tožniku, ni bilo ustrezno skrbno – gre za izbiro neustreznega pravnega sredstva (s katerim ni bilo mogoče uspeti) in glede na to pomanjkljivo pojasnilo naročiteljici v zvezi s takšnim pravnim sredstvom oziroma njegovim namenom, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
Tožeča stranka je umaknila tožbo, pri čemer pa tega ni storila zaradi izpolnitve zahtevka. Zato je pravilna odločitev sodišča, da mora tožeča stranka skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP toženi stranki povrniti potrebne stroške postopka.
invalid III. kategorije – invalidnost I. kategorije – invalidska pokojnina
Tožnik ni izgubil delovne zmožnosti v smislu I. kategorije invalidnosti, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti pa bi imel pravico do invalidske pokojnine le pod pogojem, če bi dopolnil starost 65 let in zato ne bi imel pravice do zaposlitve oziroma premestitve, tega pogoja pa ne izpolnjuje. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, pravilno zavrnilo.