Ker tožeča stranka svoje tožbe ni umaknila zato, ker bi s toženo stranko sklenila poravnavo (tega ne navaja niti v pritožbi), temveč iz drugih razlogov, je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.
znižanje preživnine – sprememba zmožnosti zavezanca – povečanje potreb otrok
Sodišče prve stopnje je ugotovilo spremenjene razmere na strani zakonite zastopnice toženke (boljši zaslužek) in otrok (povečane potrebe), ne pa tudi pri zmožnostih tožnika. Razmerje v vrednostnem trikotniku (zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka) ni začrtano v tožnikovo škodo in ne terja znižanja tožnikovega preživninskega bremena.
izvedensko delo – izvedenec – strokovna institucija – nagrada in stroški izvedenca
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je za tako delo, če je bolj zapleteno, treba zaupati delo taki strokovni instituciji.
Po določbi 245. člena ZPP ni treba, da so v inštitucijah oziroma posebnih zavodih zaposleni sodni izvedenci.
prometna nezgoda - trčenje kolesarja in motorista - nepremoženjska škoda - izpah sklepa med desno ključnico in lopatico - izvensodna poravnava med pravdnima strankama - nova škoda - nepredvidljive škodne posledice - operativni poseg elektivne artroskopije desnega ramena - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tak operativni poseg tožniku predlagan že 13. 7. 2012 in ga je tožnik odklonil, saj iz ambulantnih izvidov (priloga A10) izhaja, da je S.S., dr. med., specialist kirurg dne 13. 7. 2012 tožnika napotil k operaterju, ki se s tovrstno patologijo ukvarja, ki se bo odločil o nadaljnjem zdravljenju. Ta se je dne 19. 7. 2012 na pregledu tožnika odločil za konzervativno zdravljenje. Šele zaradi bolečin pri tožniku, ki niso popuščale, se je operater na pregledu dne 3. 10. 2012 odločil za operativni poseg pri tožniku.
Glede na povedano je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku nastala škoda, za katero v predmetnem postopku vtožuje odškodnino, nova škoda, zato je pritožba toženke, ki deloma tudi sama s seboj z navajanjem argumentov za drugačen zaključek, prihaja v nasprotje, neutemeljena.
neupravičeno plačana odškodnina – kdaj je mogoče prejeto obdržati – poštenost in dobrovernost stranke – izplačilo odškodnine brez pravnega temelja – izvršilni naslov – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – neupravičena pridobitev – razlaga zakona
Za zahtevek toženca zoper tožnika, ki se nanaša na vtoževano terjatev, nikoli ni obstajala pravna podlaga (izvršilni naslov), ne glede na (ne)obstoj potrdila o pravnomočnosti (ki je bilo pozneje razveljavljeno). V obravnavanem primeru tako sploh ne gre za vprašanje toženca kot poštenega prejemnika, da bi v skladu s 195. členom OZ šlo za možnost prejeto obdržati, temveč za neupravičeno pridobitev in obveznost prejeto vrniti na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ.
Sporno zemljišče je gozdno in ne stavbno, kot neutemeljeno ves čas postopka trdi predlagateljica.
Sodišče pripomb na izvedensko mnenje ni obravnavalo in razčistilo z izvedencem, temveč samo povzema izvedeniško mnenje. S takim postopanjem je bila predlagateljici odvzeta pravica obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0085829
ZD člen 131, 145, 145/1. ZZZDR člen 211. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. OZ člen 190, 197. ZPP člen 151. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
upravnik – skrbnik za poseben primer – skrbnik zapuščine – skrbnik denacionalizacijskega premoženja – dedič denacionaliziranega premoženja – skupnost dedičev – zastopanje dedičev – pasivna legitimacija – stroški pravdnega postopka – nagrada za delo odvetnika – izdatek za drugega – neupravičena pridobitev
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju, s to razliko, da ga ne postavi zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji, in to obligatorno, v vseh primerih denacionalizacije, če je upravičenec umrl, in ne samo v primerih, kadar je to potrebno, kot določa ZD.
Ne gre torej samo za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak sploh za zastopanje dedičev – skrbnik zastopa prave dediče, tj. tiste osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja ugotovljene kot dediči.
Skrbnik ne more kot materialnopravni zavezanec stopiti na mesto dedičev denacionalizacijskega upravičenca. V okviru pooblastil, ki mu jih daje 131. člen ZD, skrbnik zapuščine sicer lahko toži in je tožen, a zgolj v imenu dedičev.
Nezakonito bi bilo, da bi odvetniku priznali nagrado za delo v primerih, ko je storitev opravil zase. Strošek za nagrado mu je mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge (tj. stranke).
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – nevknjižena služnost – dobro vidna pot – raziskovalna dolžnost ob nakupu nepremičnine
Strinjati se je mogoče s pritožnikoma, da toženec ni ničesar storil za zavarovanje svoje služnostne pravice in zato kljub izteku priposestovalne dobe ta ni bila vknjižena v zemljiško knjigo ob nakupu nepremičnine s strani tožnikov. Vendar pa pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje (35. točka sodbe), da tožnika glede na stanje na terenu, kjer (kot kažejo fotografije) je bila skupna enotna pot dobro vidna, nista zadostila raziskovalni dolžnosti, še posebej, ko sta se seznanila z mejami svoje parcele, po katerih poteka sporni odsek poti.
strokovna napaka – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – predlog za imenovanje izvedenca iz tujine – pristranskost izvedenca – rizična nosečnost ob odmrtju ploda – večplodna nosečnost – pojasnilna dolžnost zdravnika
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je toženka tožnika seznanila s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti. Po mnenju izvedenke zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni bilo povečanih možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu. Kot izhaja iz zaslišanja izvedenke, se ob izginotju enega od dvojčkov ne predlaga prekinitve nosečnosti.
Prirojenih anomalij, s katerimi se je rodila deklica, pred njenim rojstvom ni bilo mogoče ugotoviti.
Nestrinjanje ene od strank z izvedeniškim mnenjem, ni razlog za postavitev novega izvedenca (iz tujine). Tožeča stranka v pritožbi svojih navedb o pristranskosti izvedenke ne konkretizira, zato tudi ne morejo biti upoštevne.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060214
ZNP člen 8, 8/1, 37. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 105. ZVEtL člen 3.
razdružitev solastnine – razdelitev posameznega dela – predhodno vprašanje – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – samostojna stvar – prekinitev postopka za razdružitev solastnine do vzpostavitve etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela stavbe
Predlagateljica ne more uspeti s predlogom za delitev le dela solastne stvari (stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki je v solastnini), če prej ni vzpostavljena etažna lastnina, po kateri ta del pridobi status samostojnega nosilca lastninske pravice. Prekinitev postopka do dokončanja že začetega postopka za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča je zato smotrna.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – soglasje sodišča – sklep o soglasju za oddajo v najem – ugovor ponudnika za najem – stranka stečajnega postopka – procesna legitimacija – pocesna legitimacija za pritožbo – zavrženje ugovora
Položaj stranke v postopku je ZFPPIPP dal le upniku stečajnega dolžnika in dolžniku, pri čemer je logično izhajal iz namena vodenja stečajnega postopka, to je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Zato zakon priznava pravni interes za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku le navedenima kot strankama stečajnega postopka. Interes ponudnika najema je v stečajnem postopku praviloma le njegov lasten ekonomsko poslovni, tega pa izvedba stečajnega postopka ne zasleduje, zato mu zakon pravnega položaja stranke stečajnega postopka ne priznava.
Pritožniku kot ponudniku za najem premoženja stečajnega dolžnika ZFPPIPP ne daje procesne legitimacije za pravno sredstvo zoper sklep o soglasju za oddajo v najem, zato je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor utemeljeno kot nedovoljenega zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0084759
ZFPPIPP člen 300. OZ člen 1013, 1022. ZGD-1 člen 31, 679, 679/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi – stečaj glavnega dolžnika – poroštvo – obličnost poroštvene izjave – podružnice – podružnica tujega podjetja – nastopanje v pravnem prometu
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – vračilo začetnega predujma v proračun sodišča – vrstni red plačila stroškov
Najprej je treba vrniti sodišču izplačani predujem, šele nato pa se lahko poplačujejo nadaljnji stroški, vključno z nagrado upravitelja – nagrade, razen najnižjega zneska nadomestila za otvoritveno poročilo, je dopustno izplačati šele po vračilu založenega predujma. Čeprav je sodišče izdalo sklepe o nadomestilih upraviteljev, ki jih je sicer v skladu z ZFPPIPP moralo izdati, pa upravitelj do izplačila nadomestila ni upravičen, dokler ne vrne založenega predujma.
Za vračilo predujma je na razpolago še 1.847,35 EUR, kar je treba plačati pred izplačilom nagrade upravitelju, ki v nasprotju z jasnim zakonskim določilom ni poskrbel za celotno vračilo predujma pred zadnjim poplačilom upnikov, s čimer je sam povzročil, da na razpolago ne bo ostalo nič za poplačilo njegovih nadomestil.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – pravna oseba – insolventnost – postopek prisilne poravnave – likvidnostno stanje – pozitivno stanje na računih – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – taksne oprostitve na podlagi zakona
Tožena stranka sama navaja, da ima vsak mesec rezerviranih 2.000,00 EUR za namen plačevanja sodnih taks in da 2.693,38 EUR sredstev na računih bistveno ne vpliva na kritje njenih mesečnih stroškov, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 807,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta – če bi bilo temu tako, bi zakon navedeno okoliščino sam določil kot razlog za taksno oprostitev, pa tega ni storil (prim. 10. člen ZST-1).
OZ člen 131. ZPrCP člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 16.
odškodninska odgovornost - padec - pešec - redno vzdrževanje bankin - opustitev vzdrževanja - neustrezna višinska razlika med cesto in bankino - vzročna zveza - teorija ratio legis - teorija adekvatne vzročnosti
Namen norme (16. člen Pravilnika) po kateri kota bankine ne sme biti višja od kota roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm, ni v tem, da bi na ta način omogočila pešcem varno hojo po cesti in varno sestopanje iz površine ceste na bankino, ampak v tem, da se omogoča varna vožnja vozil zlasti v primeru, ko je cesta ozka in se mora vozilo pri morebitnem srečanju z drugim vozilom umakniti delno tudi na bankino. Materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da je očitano opustitveno ravnanje zavarovanca druge toženke v vzročni zvezi z nastalo škodo, je zato zmoten.
obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi
Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da postane vprašljiva ugotovitev pravnomočne obsodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ali kazensko odgovornost obsojenca. Morebitna procesna nesposobnost obsojenca ni razlog za obnovo postopka, pač pa je razlog za vložitev drugega izrednega pravnega sredstva, to je zahteve za varstvo zakonitosti.
če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova – ugovor ogroženosti izpolnitve – dolžna skrbnost – dokazno breme
S takim dogovorom pogodbena stranka, ki mora prva izpolniti svojo obveznost, prevzame tveganje, da kasneje ne bo prejela nasprotne izpolnitve in je takšna negotovost običajna, v skladu z njeno voljo.
Stranka, ki uveljavlja ugovor ogroženosti iz drugega odstavka 102. člena OZ, mora dokazati tako to, da so bile premoženjske razmere druge stranke tako težke, da je bila njena izpolnitev negotova že pred sklenitvijo pogodbe, kot tudi, da za to ni vedela in ni bila dolžna vedeti.
Najmanj, kar bi od nje pričakovali, je, da bi predlagala zaslišanje vseh oseb, ki naj bi ji take informacije dale. S takim načinom dokazovanja, ko sploh ni mogel biti zaslišan nihče, ki naj bi ji take informacije dal, tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče dokazati resničnosti zatrjevanega dejstva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071290
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPrCP člen 56, 56/1. ZPP člen 8, 254.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – zapustitev kraja nesreče brez posredovanja zavarovančevih osebnih podatkov in podatkov zavarovanja – pojem nesreča – nastanek škode zaradi uporabe prometnega vozila – vključevanje v cestni promet – kršitev pravila o vključevanju na prednostno cesto – vzročna zveza – splošni pogoji – izvedenstvo
Da je dogodek mogoče opredeliti kot nesrečo, je torej bistveno, da je do škode prišlo pri uporabi vozila. Ali je šlo pri tem za trčenje dveh vozil, ali pa je do škode prišlo na drugačen način, ni relevantno.
Zaradi ravnanja toženke, ki ni počakala z vključevanjem na prednostno cesto, je prišlo do kritične situacije, na katero je voznica Renault Clia reagirala tako, kot bi reagiral povprečen voznik. Čeprav je neposreden vzrok škode tožničino zaviranje in zavijanje v desno, je takšno ravnanje reakcija na nevarno situacijo, ki jo je povzročila toženka s svojim nedopustnim načinom vožnje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080764
URS člen 26. ZRPJN člen 4, 4/1, 19, 19/2. ZPP člen 11, 11/1, 213, 213/1.
odškodninska odgovornost države – javno naročanje - odškodninski zahtevek zaradi ravnanja Državne revizijske komisije – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – izvajanje dokazov
Druga toženka je imela pooblastila za odločanje in tudi če so bile revizijske navedbe zavrnjene, izbor tožeče stranke pa kljub temu razveljavljen, ne gre za prekoračitev zakonskih pooblastil. Državna revizijska komisija namreč odloča tudi o kršitvah, ki niso bile uveljavljane, če vlagatelj zanje ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Odloča torej o kršitvah, ki jih ob reševanju revizije zazna samo, če jih vlagatelj ni zatrjeval, ker zanje ni vedel ali ni mogel vedeti.