sporazum o priznanju krivde – odvzem premoženjske koristi – narok za izrek kazenske sankcije
Sporazum o priznanju krivde je bil sprejet v celoti. V ponovljenem sojenju, ki se je nanašalo le na razveljavitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi, je sodišče prve stopnje odločalo na naroku za izrek kazenske sankcije (tretji odstavek 450.b člena ZKP) in to pred sodnikom posameznikom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071290
ZOZP člen 1a, 1a/1, 1a/1-1, 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPrCP člen 56, 56/1. ZPP člen 8, 254.
regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – zapustitev kraja nesreče brez posredovanja zavarovančevih osebnih podatkov in podatkov zavarovanja – pojem nesreča – nastanek škode zaradi uporabe prometnega vozila – vključevanje v cestni promet – kršitev pravila o vključevanju na prednostno cesto – vzročna zveza – splošni pogoji – izvedenstvo
Da je dogodek mogoče opredeliti kot nesrečo, je torej bistveno, da je do škode prišlo pri uporabi vozila. Ali je šlo pri tem za trčenje dveh vozil, ali pa je do škode prišlo na drugačen način, ni relevantno.
Zaradi ravnanja toženke, ki ni počakala z vključevanjem na prednostno cesto, je prišlo do kritične situacije, na katero je voznica Renault Clia reagirala tako, kot bi reagiral povprečen voznik. Čeprav je neposreden vzrok škode tožničino zaviranje in zavijanje v desno, je takšno ravnanje reakcija na nevarno situacijo, ki jo je povzročila toženka s svojim nedopustnim načinom vožnje.
obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi
Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da postane vprašljiva ugotovitev pravnomočne obsodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ali kazensko odgovornost obsojenca. Morebitna procesna nesposobnost obsojenca ni razlog za obnovo postopka, pač pa je razlog za vložitev drugega izrednega pravnega sredstva, to je zahteve za varstvo zakonitosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016572
URS člen 22.. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 32, 51, 51/1, 51/2.. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.. ZPP člen 7, 8, 180, 212.
formalno obstoječa zakonska zveza - nova zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dogovor o nastanku solastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčnost tožbenega zahtevka - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - informativni dokaz
Toženka je bila v obdobju (od leta 2007 do 2009), ko naj bi bila v zunajzakonski zvezi s tožnikom, poročena z drugim moškim in je živela na istem naslovu kot on. Kakšne odnose je imela v tistem času z možem, je za odločitev nerelevantno. Pomembno je, da s tožnikom nikoli nista živela skupaj in nista imela skupnega gospodinjstva. Tudi če toženka v tistem času ne bi bila poročena, bi bil ob takem stanju stvari zaključek o neobstoju zunajzakonske zveze enak. Ker je obstoj zunajzakonske zveze pogoj za nastanek skupnega premoženja, zatrjevana podlaga po ZZZDR ne pride v poštev.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0085837
URS člen 22. ZPP člen 227, 236a, 236a/6, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o gradbiščih člen 13, 13/2, 13/4. OZ člen 642.
spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – podjemna pogodba – gradbeni dnevnik – hramba gradbenega dnevnika – edicijski zahtevek – vpogled v gradbeni dnevnik – pravica do izvedbe dokaza – zavrnitev dokaznih predlogov – pravica do izjave – pisna izjava priče – predložitev izjave – substanciranje dokaznega predloga – obrazložena opredelitev do dokaznega predloga – enako varstvo pravic – kršitev načela kontradiktornosti
Ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka podizvajalec, tožena stranka pa izvajalec na gradbiščih, na kateri se tožnica sklicuje, bi morala tožena stranka gradbeni dnevnik imeti pri sebi. Če pa je nasprotna stranka dolžna hraniti listino, se domneva, da ima listino, na njej pa je trditveno in dokazno breme glede razlogov, zakaj te listine nima. Stranka, ki postavi edicijski zahtevek, v takem primeru zadosti trditvenemu bremenu že s tem, ko trdi, da je listina pri nasprotni stranki.
Tožeči stranki torej očita, da ji ni uspelo izkazati, da je za toženo stranko opravljala dela, na drugi strani pa glavnega dokaza, ki ga je predlagala tožnica, ni izvedlo.
OZ člen 131. ZPrCP člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 16.
odškodninska odgovornost - padec - pešec - redno vzdrževanje bankin - opustitev vzdrževanja - neustrezna višinska razlika med cesto in bankino - vzročna zveza - teorija ratio legis - teorija adekvatne vzročnosti
Namen norme (16. člen Pravilnika) po kateri kota bankine ne sme biti višja od kota roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm, ni v tem, da bi na ta način omogočila pešcem varno hojo po cesti in varno sestopanje iz površine ceste na bankino, ampak v tem, da se omogoča varna vožnja vozil zlasti v primeru, ko je cesta ozka in se mora vozilo pri morebitnem srečanju z drugim vozilom umakniti delno tudi na bankino. Materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da je očitano opustitveno ravnanje zavarovanca druge toženke v vzročni zvezi z nastalo škodo, je zato zmoten.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – vračilo začetnega predujma v proračun sodišča – vrstni red plačila stroškov
Najprej je treba vrniti sodišču izplačani predujem, šele nato pa se lahko poplačujejo nadaljnji stroški, vključno z nagrado upravitelja – nagrade, razen najnižjega zneska nadomestila za otvoritveno poročilo, je dopustno izplačati šele po vračilu založenega predujma. Čeprav je sodišče izdalo sklepe o nadomestilih upraviteljev, ki jih je sicer v skladu z ZFPPIPP moralo izdati, pa upravitelj do izplačila nadomestila ni upravičen, dokler ne vrne založenega predujma.
Za vračilo predujma je na razpolago še 1.847,35 EUR, kar je treba plačati pred izplačilom nagrade upravitelju, ki v nasprotju z jasnim zakonskim določilom ni poskrbel za celotno vračilo predujma pred zadnjim poplačilom upnikov, s čimer je sam povzročil, da na razpolago ne bo ostalo nič za poplačilo njegovih nadomestil.
Na podlagi navedenih dejstev je sodišče imelo zadostno podlago za preverjanje utemeljenosti tožbenega zahtevka tako na podlagi določbe o solidarnosti dolžnikov (prvi odstavek 395. člen OZ), na katero se je oprlo, kot tudi na podlagi določbe o solidarnem poroštvu (tretji odstavek 1019. člen OZ), na katero se sklicuje pritožnica. V obeh primerih odgovarja dolžnik upniku za celotno obveznost, zato dejstvo, da sodišče tožnico izrecno ni opozorilo na pravno normo, ki jo bo uporabilo, v ničemer ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Očitek o kršitvi 285. člena v zvezi prvim odstavkom 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Po 395. členu preneha obveznost do upnika, čim jo izpolni en dolžnik. Ker je s plačilom tožnice terjatev upnika prenehala, je ta ni mogel s pogodbo o odstopu terjatve z dne 27.6.2011 veljavno prenesti na tožnico. Terjatev, ki je prenehala, je nemogoč predmet obveznosti. Če je predmet obveznosti nemogoč, je pogodba nična (35. člen OZ).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071282
SZ-1 člen 23, 23/1. SPZ člen 68. ZPP člen 214, 452, 453. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli člen 11.
Posamezen etažni lastnik se z enostranskim dejanjem – odstranitvijo radiatorjev ne more izogniti plačevanju stroškov ogrevanja. Neplačevanje stroškov ogrevanja oziroma plačevanje po drugačnem delilnem ključu v obdobju, ko so bili radiatorji odstranjeni, bi lahko dosegel le s sklenitvijo dogovora z vsemi ostalimi etažnimi lastniki, vendar toženec sklenitve takšnega dogovora ni zatrjeval. Z odstranitvijo radiatorjev je tudi onemogočil obračunavanje stroškov ogrevanja po dejanski porabi.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – pravna oseba – insolventnost – postopek prisilne poravnave – likvidnostno stanje – pozitivno stanje na računih – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – taksne oprostitve na podlagi zakona
Tožena stranka sama navaja, da ima vsak mesec rezerviranih 2.000,00 EUR za namen plačevanja sodnih taks in da 2.693,38 EUR sredstev na računih bistveno ne vpliva na kritje njenih mesečnih stroškov, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 807,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta – če bi bilo temu tako, bi zakon navedeno okoliščino sam določil kot razlog za taksno oprostitev, pa tega ni storil (prim. 10. člen ZST-1).
če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova – ugovor ogroženosti izpolnitve – dolžna skrbnost – dokazno breme
S takim dogovorom pogodbena stranka, ki mora prva izpolniti svojo obveznost, prevzame tveganje, da kasneje ne bo prejela nasprotne izpolnitve in je takšna negotovost običajna, v skladu z njeno voljo.
Stranka, ki uveljavlja ugovor ogroženosti iz drugega odstavka 102. člena OZ, mora dokazati tako to, da so bile premoženjske razmere druge stranke tako težke, da je bila njena izpolnitev negotova že pred sklenitvijo pogodbe, kot tudi, da za to ni vedela in ni bila dolžna vedeti.
Najmanj, kar bi od nje pričakovali, je, da bi predlagala zaslišanje vseh oseb, ki naj bi ji take informacije dale. S takim načinom dokazovanja, ko sploh ni mogel biti zaslišan nihče, ki naj bi ji take informacije dal, tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče dokazati resničnosti zatrjevanega dejstva.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0085610
ZPP člen 286, 286/2. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/3, 14/3-1.
odgovor na dolžnikov ugovor po izteku roka – pravno učinkovanje vpisa podatka v sodni register – začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj postopka – prezadolženost – dolgoročna plačilna sposobnost – pravilnost podatkov v bilanci stanja
Zakon ne izključuje kot predlagatelja upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico, prav tako tudi niso utemeljeni očitki, da upnik pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka proti dolžniku ni vložil predloga za izvršbo. Upniku je namreč prepuščena izbira postopka, ki ga bo uporabil za uveljavitev svojih pravic. Prav tako le to, da dolžnik nima blokiranega računa in da ima le enega upnika še ne pomeni, da je plačilno sposoben.
Kot je navedlo sodišče prve stopnje, iz letnega poročila dolžnika za leto 2014 izhaja, da je vsota obveznosti dolžnika za 126.179,00 EUR večja od vrednosti njegovega premoženja. Tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče slediti dolžnikovim navedbam, da navedeni podatki iz bilance stanja na dan 31. 12. 2014 niso pravilni, ker naj bi jih pripravila družba P. d. o. o., ki je v lasti upnika. Če je bil dolžnik mnenja, da dejanska vrednost sredstev bistveno odstopa od v bilanci izkazane vrednosti, bi bil dolžan sredstva v bilanci ovrednotiti po pošteni vrednosti, tega pa ni storil.
Tožena stranka je glede svojega likvidnostnega stanja v predlogu zgolj pavšalno zatrjevala, da je za dejavnost prodaje motornih vozil značilno, da morajo ponudniki vzdrževati širok nabor različnih vrst vozil, zaradi česar vsa prejeta sredstva nemudoma porabi za reinvestiranje v vozni park in pokrivanje stroškov ter da je motorna vozila relativno težko v kratkem času prodati. Konkretnejših okoliščin, ki bi izkazovale njeno nelikvidnost, ni navajala, kot tudi ni pojasnila, zakaj kljub prilivom na transakcijskem računu sodne takse ne bi mogla plačati.
poenostavljena prisilna poravnava - priznanje terjatve - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pravdni strški - povod za tožbo
V času, ko je tožeča stranka vložila izvršilni predlog, je bil podatek o tem, da tožena stranka njeno terjatev priznava, že znan. Imamo torej pravno situacijo iz 157. člena ZPP, ko tožena stranka ni dala povoda za začetek sodnega postopka, in ko je takoj pripoznala tožbeni zahtevek, kot je to prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi tudi pravilno povzelo. Zato tožeča stranka ni upravičena do povrnitve njenih stroškov, tako ne izvršilnih stroškov, kot tudi ne nadaljnjih pravdnih stroškov.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb, vendar pa v primeru poizvedb ne gre za stroške vsakršnih poizvedb temveč le za tiste poizvedbe, ki so potrebne za izvršbo. Za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe, na katere se sklicuje upnik, saj upnik na njihovi podlagi ni podal nikakršnega predloga, katerega namen bi bilo upnikovo poplačilo, zato tudi niso bili potrebni stroški, ki so z njimi nastali.
potrebni izvršilni stroški - odgovor na ugovor - neobrazložen ugovor
Primarni namen odgovora na ugovor je v vsebinskem nasprotovanju ugovoru, da se prepreči domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb o pravno pomembnih dejstvih. Drugi namen je v dopolnitvi navedb o dejstvih in predložitvi dokazov, na katere je upnik opiral predlog za izvršbo, prav tako, da se prepreči domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb. V situaciji, ko dolžnik ne navede pravno pomembnih dejstev, torej takšnih, ki bi preprečevali izvršbo, pa odgovor upnika ne bi v ničemer izboljšal njegovega položaja v postopku. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovoru je neodvisna od upnikove aktivnosti, saj domneva resničnosti dolžnikovih navedb v pojasnjenem položaju ne učinkuje. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku, zato jih upnik krije sam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060206
OZ člen 346, 569, 569/1, 574, 574/1. ZPP člen 100, 100/1. ZD člen 132, 145, 145/1.
posojilna pogodba – smrt stranke – procesno nasledstvo – dediči – zastaranje – ugovor zastaranja – res iudicata – pritožbena novota
Do smrti stranke (tožnika) je prišlo med postopkom pred sodiščem prve stopnje. V procesnem smislu gre za nasledstvo, neodvisno od volje dedičev, ki se temu ne morejo upreti; ali bodo v pravdi aktivni, je njihova prosta izbira. Kljub dejstvu, da je sedaj toženec tudi eden izmed dedičev terjatve (ki te ne priznava), gre še vedno za obligacijski spor, le da je tožnik zaradi smrti upnika preoblikoval zahtevek, in sicer je zahteval spolnitev v korist vseh dedičev (med njih sodi tudi mladoletni A. A.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022929
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 7, 7/2.
razmerje z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena1) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici. Vse to za toženo stranko očitno ni pritožbeno sporno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084483
ZVZD člen 6. OZ člen 131. ZPP člen 315.
poškodba roke – nesreča pri delu – udarec pokrova cisterne – krivdna odgovornost delodajalca – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Tožnik se je poškodoval zaradi udarca pokrova cisterne. Pokrov cisterne je odpiral, ker je prišlo do iztekanja naftnega derivata preko varnostnega ventila. Odločilno za presojo, ali je podana odgovornost zavarovanca toženke, kot tudi, ali je tožnik s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode, je zato vprašanje, ali je tožnika zavarovanec toženke ustrezno poučil, kako ravnati v takem primeru.