Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na listine iz postopka IV P 385/2010, ki je tekel med istima strankama zaradi (podobno kot predmetni postopek) izvedbe ukrepov za sanacijo sporne brežine. Tudi v omenjenem postopku je bilo sporno, kdo mora izvesti sanacijo in na čigavih nepremičninah morajo biti ukrepi izvedeni. Tožbeni zahtevek tožnice je bil pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je stanje brežine (zatrjevana nevarnost) v celoti posledica ravnanja toženke. Pritožnica sicer ostro nasprotuje temu zaključku, vendar to ne spremeni dejstva, da v tej zgodnji fazi postopka njena terjatev ni verjetno izkazana.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pisno opozorilo
Zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, je materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Tožnik, ki je bil v bolniškem staležu zaradi zloma kosti v nožnem palcu, je od lečečega zdravnika dobil jasna navodila in jih je tudi razumel. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). Tožnik bi se lahko udeležil zabave (obletnice mature) v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika. Ker je zaradi napačne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z vzpostavitvijo stanja na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena ZOPRZUJF, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pravnomočno priznano pokojnino, pravica do izpodbijanja in odprave upravne odločbe o negativni uskladitvi pokojnine, ni izgubljena. Odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/2012-34 z dne 14. 3. 2013 je potrebno razlagati tako, da varuje pasivne zavarovance, ki niso vložili pravnih sredstev, ne pa tako, da bi v slabši položaj v nasprotju s 44. členom ZUstS postavljala uživalce pravic, ki so bili aktivni in vložili pravno sredstvo zoper posamične upravne akte o negativni uskladitvi pokojnine.
Izrek izpodbijane sodbe je pavšalen, saj iz njega ne izhaja, iz naslova katere glavnične terjatve so zavrnjene vtoževane zakonske zamudne obresti. Navedena pomanjkljivost izreka sodbe je posledica nezadostno opredeljenega tožbenega zahtevka in nepostopanja sodišča po 285. členu ZPP. Kadar tožbeni zahtevek v sporih o pravicah iz socialnih zavarovanj ni zadostno opredeljen, ga je v skladu z 2. odstavkom 73. člena ZDSS-1 potrebno opredeliti najkasneje do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Še zlasti v zadevah, v katerih ni kvalificiranega pooblaščenca, je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke na takšno pomanjkljivost dolžno opozoriti ter na ta način pridobiti potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, pomembno za sodno odločbo. Ker je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
spor majhne vrednosti - škoda povzročena s strani domače živali - pes - varstvo in nadzorstvo
Prvi toženec ni dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo, spričo česar je odškodninsko odgovoren za nastalo škodo po drugem odstavku 158. člena OZ. Prvi toženec bi moral dokazati, da je nadzorstvo psa prilagodil razmeram in situaciji, ki bi jo moral in mogel pričakovati. V tej zvezi pa ne zadostujejo trditve, da se je pes gibal pod nadzorstvom postavljenega skrbnika znotraj ograjenega zasebnega zemljišča. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se je pes nekontrolirano gibal zunaj ograjenega zasebnega zemljišča in je v nočnem času (ob slabi vidljivosti) nemudoma in nepričakovano pritekel na cesto tako, da je z desne strani skočil pred vozilo družbe. Že samo dejstvo, da je pes pobegnil izven ograjenega zemljišča, kaže na to, da lastnik psa ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.
OZ člen 174, 179, 179/1. ZPP člen 286b. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2.
povrnitev premoženjske škode – tuja pomoč – mesečna renta – odrgnine – poškodbe glave – zlom – pretres možganov – bergle – dolgotrajno zdravljenje – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – povrnitev nepremoženjske škode – dokazni predlog „kot do sedaj“ – stroški postopka – pooblaščenec, ki ni odvetnik – prevoz z avtobusom
Pomemben je končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le zneski za posamezno obliko te škode.
Dokazni predlog tožnika v zvezi s trditveno podlago glede razširitve tožbenega zahtevka „kot do sedaj“ je tudi nesubstanciran, saj tožnik ne pove v zvezi s konkretno katerim dejstvom predlaga izvedbo posameznega dokaznega predloga.
V skladu z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se pooblaščencem, ki niso odvetniki, potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. V slednjih je določeno, da obsegajo potni stroški stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom, pri čemer se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
primarni tožbeni zahtevek – ugotovitev neobstoječe pogodbe – podredni tožbeni zahtevek – razveljavitev pogodbe – pogodba o ustanovitvi dosmrtne služnosti stanovanja – navidezna pogodba – izročitev zneska kot protidajatev za uživanje stanovanja – spremenjene okoliščine – nevzdržnost skupnega bivanja
Teh okoliščin (torej zatrjevanega poslabšanja odnosov v zvezi s posledično izgubo namena sklenjene pogodbe), tudi če bi bile v postopku na prvi stopnji ustrezno (to je pravočasno, konkretno in celostno) zatrjevane in izkazane (pa kot rečeno, temu ni tako) glede na naravo (vsebino) med pravdnimi strankami sklenjene služnostne pogodbe oziroma sobivanja v isti hiši, ki ga je predvidevala, po mnenju pritožbenega sodišča objektivno (oziroma upoštevaje objektivizirane standarde pričakovanega (dolžnega) skrbnega ravnanja ob sklepanju pogodbe) samih po sebi ni moč opredeliti kot nepričakovanih oziroma takšnih, glede katerih se tožnica že ob sklenitvi pogodbe ne bi mogla ustrezno zaščititi. Zato zahtevku na razvezo (razveljavitev) tudi iz tega razloga ne bi bilo moč ugoditi (glej drugi odstavek 112. člena OZ).
ZVEtL člen 30, 30/1, 30/2. SPZ člen 18, 271, 271/2. ZLNDL člen 3. ZPP člen 181, 319, 319/2. ZNP člen 9.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – lastništvo – napotitev na pravdo – ugotovitvena tožba – res iudicata – materialna pravnomočnost – upravičeni predlagatelj
Tako kot v nepravdnem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča, ko sodišče vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno in z učinki materialne pravnomočnosti, ni naknadne pravdne poti za udeležence postopka, tako tudi ni naknadne nepravdne poti (ob izpolnjenih predpostavkah istovetnosti zahtevka), ko to vprašanje z enakimi učinki reši pravdno sodišče.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145.
invalidnina - sprememba predpisa - telesna okvara - vzrok
V času vložitve zahteve za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zahteve je že veljal ZPIZ-2 . Kot to izhaja iz tretjega odstavka 403. člena ZPIZ-2, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. V primeru, ko gre za zdravstvene težave, ki so posledica bolezni, pa zakon ne omogoča pridobitve pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnik je uveljavljal invalidnino za telesno okvaro kot posledico bolezni, zato je je bila v predsodnem postopku njegova zahteva pravilno zavrnjena. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro.
ZDSS-1 v tretjem odstavku 28. člena določa, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je razpisalo prvi narok. Iz zapisnika je razvidno, da se tega naroka ni udeležila nobena od vabljenih strank. Sodišče prve stopnje je nato razpisalo nov narok, ki se ga prav tako ni udeležila nobena od vabljenih strank. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba umaknjena in pravilno ustavilo postopek.
ZIZ člen 87, 87/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-1, 262, 262/1, 271, 271/1, 271/2. PZ člen 945, 945/1. ZOSRL člen 201, 201/2.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – rubež letala – zastavna pravica na zarubljenih stvareh – predhodna odredba – ustrezno sredstvo zavarovanja terjatve – začasna odredba po določbah Pomorskega zakonika
Predlagana začasna odredba presega namen zavarovanja z začasno odredbo, saj bi z rubežem stvari upnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih stvareh (prvi odstavek 87. člena ZIZ), kar je v nasprotju z določbo drugega odstavka 271. člena ZIZ (po kateri upnik z začasno odredbo ne pridobi zastavne pravice). Upnik pa je predlagal celo prodajo rezervnih delov oziroma opreme letala, podrejeno prodajo zarubljenega letala.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – višina koristi – uporabnina – najemnina – odbitek davka – zastaranje – sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – postavitev novega izvedenca
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba pri določanju višine odmene upoštevati tudi davčne obveznosti. Odločitev sodišča, ki ne upošteva odbitka davščin, je v skladu z novejšo sodno prakso. Glede upoštevanja davkov, ki bi bremenili upravičenca, je v novejši sodni praksi razčiščeno, da gre za razmerje med upravičencem in državo, kar povsem jasno izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS.
odškodnina – posek lesa – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – vložitev kazenske ovadbe – ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje – trditveno breme – naklep
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj vložitev kazenske ovadbe ne pomeni začetka kazenskega pregona in tudi ne pretrganja. Praviloma mora biti kaznivo dejanje, katerega posledica je daljši zastaralni rok, ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Veljajo pa tudi izjeme, ko storilec ne more biti spoznan za krivega kaznivega dejanja, škoda pa je nedvomno povzročena s kaznivim dejanjem. Gre za primere, ko je storilec umrl med kazenskim postopkom oz. če obstajajo okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon in obdolženčevo odgovornost. Šele v takšnih primerih lahko sodišče vprašanje nastanka škode s kaznivim dejanjem presoja v okviru predhodnega vprašanja v pravdnem postopku. Tožnik teh okoliščin ni navedel.
ugotovitev vrednosti zapuščine – določitev vrednosti darila – napotitev na pravdo – napotitveni sklep – vsebina tožbe – določnost zahtevka – opredelitev darila – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – predhoden preizkus tožbe – poziv na odpravo pomanjkljivosti – dovolitev spremembe tožbe
Namen napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ni „skrbeti“, da bo dedič (ki je bil iz takega ali drugačnega razloga napoten na pravdo), vložil zahtevek, ki bo v procesnem smislu sposoben obravnavanja, ampak le, da bodo dediči sporna (a za vprašanje dedovanja ključna) vprašanja razrešili v za to namenjenem pravdnem postopku.
Zmotno je naziranje, da sme okoliščino (ne)popolnosti tožbe sodišče presojati izključno v fazi predhodnega preizkusa tožbe in da lahko dopolnitev tožbe oziroma odpravo pomanjkljivosti naloži le do vročitve tožbe toženi stranki. „Formalna“ popolnost tožbe, kakor sodi tudi določenost zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, je predpogoj za njeno vsebinsko obravnavanje. Na izpolnjenost te procesne predpostavke (torej določnega zahtevka, o katerem je moč vsebinsko odločiti) mora sodišče prve stopnje paziti ves čas postopka. Okoliščina, da ZPP ukrepe za popravo vlog omenja v povezavi s pripravami za glavno obravnavo oziroma predhodnim preizkusom tožbe (glej 270. in 272. – 274. člen ZPP), ne pomeni, da je te moč izreči izključno v omenjenih fazah postopka. Ne glede na to, kdaj zazna takšne pomanjkljivosti (nedoločenost) tožbenega zahtevka (četudi v fazi izvajanja dokazov), je sodišče prve stopnje tožnika dolžno pozvati k njihovi odpravi.
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/2, 232/6, 383, 383/1, 383/2, 383/2-1, 383/4, 384, 384/3, 384/3-1, 384/4. ZPP člen 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja – predlog dolžnika – sklep o začetku postopka – pritožba dolžnika – nova dejstva – nedovoljene pritožbene novote
Ker v primeru predloga samega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja ne gre za kontradiktorni postopek, je zato na dolžniku toliko večja odgovornost, da sodišču poda resnične podatke o svojem finančnem in premoženjskem stanju, saj sodišče le na podlagi teh podatkov lahko presodi, ali je dolžnik insolventen.
Pritožnik svojo prvostopenjskemu sodišču predloženo notarsko overjeno izjavo, da nepremičnega premoženja nima, v pritožbi izpodbija in zatrjuje obstoj (so)lastništva na večih nepremičninah, eno od teh pa predstavlja tudi hiša, v katero je veliko vložil. Očitno je torej, da ne gre za nepremičnine, ki bi jih pritožnik prejel šele po končanem prvostopenjskem postopku in začetku postopka osebnega stečaja in da bi tako njegovo (so)lastniško stanje, kot novo dejstvo nastopilo šele po zaključku prvostopenjskega postopka. Njegovih pritožbenih navedb o obstoju premoženja, iz katerega bi lahko poplačal svoje dolgove, pritožbeno sodišče kot nedovoljenih pritožbenih novot zato ni presojalo.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - invalidnost
Pri tožniku ni bilo ugotovljenih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta vodje gradbenih del, oziroma za poklicno napredovanje, zato pri njem invalidnost ni podana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. ZDR člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZZVZZ člen 13, 13/2, 14, 15, 15/1, 15/1-1, 23, 23/1, 23/1-5, 23/3, 78.
zdraviliško zdravljenje - vračilo stroškov - ničnost - pogodba o zaposlitvi
V konkretnem primeru tožeča stranka na podlagi uveljavljene ničnosti pogodbe o zaposlitvi uveljavlja vračilo stroškov zdraviliškega zdravljenja. Po 2. alineji 5. točke 1. odstavka 23. člena ZZVZZ je zavarovanim osebam iz obveznega zavarovanja zagotovljeno plačilo za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja največ do 60 % vrednosti, s tem, da je skladno s 3. odstavkom 23. člena zakona za konkretizacijo odstotkovne vrednosti storitve pooblaščen toženec v soglasju z vlado. Po 78. členu ZZVZZ pravice iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu lahko uveljavi oseba, ki ji je priznana lastnost zavarovane osebe. Lastnost zavarovane osebe ugotavlja pristojna služba zavoda na podlagi prijave v zavarovanje, ki jo vloži zavezanec za plačilo prispevkov najpozneje v 8 dneh od dneva začetka zavarovanja. To pomeni, da ničnost pogodbe o zaposlitvi, tudi če bi bila podana, ne daje neposredne podlage za vračilo vtoževanega zneska za opravljene storitve zdraviliškega zdravljenja v smislu 2. alineje 5. točke 1. odstavka 23. člena ZZVZZ. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi in vračilo stroškov zdraviliškega zdravljenja.
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne dejavnosti - uživalka pokojnine
ZPIZ-2 v četrtem odstavku 406. člena določa, da uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena ZPIZ-2, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve ZPIZ-2 uskladi svoj status z določbami 116. člena ZPIZ-2. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena določba ne velja za tožnico, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2, tj. 1. 1. 2013, še ni bila uživalka pokojnine. Tožnica se je upokojila šele 22. 5. 2013, torej po uveljavitvi ZPIZ-2. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPIZ-2 za razliko od ZPIZ-1 ne omogoča več t. i. sočasnega dvojnega statusa upokojenca in zavarovanca, kar je omogočala določba 18. člena ZPIZ-1, ki je urejala izvzem iz zavarovanja. Po novi ureditvi v skladu z ZPIZ-2 se morajo vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki, obvezno vključiti v zavarovanje.
Ker se dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, je pomembno le to, ali je dedič živ v trenutku zapustnikove smrti. To velja tako za zakonite kot oporočne dediče. Okoliščina, da je oporočni dedič že pred začetkom zapuščinskega postopka umrl, nima nobenega vpliva.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23, 23/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2, 339, 339/2, 339/2-15.
dogovor o pristojnosti – dogovor o uporabi prava – vsebina listine – odločilna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – prekinitev postopka, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v 16. točki Pogodbe dogovorjena uporaba nemškega prava, v 17. točki Pogodbe pa pristojnost sodišč v X ter da je dogovor o uporabi prava in o krajevni pristojnosti prešel na tožečo stranko, na katero je pogodbena stranka s sedežem v Nemčiji, cedirala terjatev iz Pogodbe. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da vsebuje 17. točka Pogodbe dva odstavka in da se prvi odstavek 17. člena Pogodbe (v slovenskem besedilu) glasi: „Pristojnost sodišč v X“, drugi odstavek pa: „Banka je upravičena svoje pravice uveljaviti tudi pred katerimkoli drugim sodiščem“. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev oprlo izključno na prvi odstavek 17. člena Pogodbe, ni pa se opredelilo do drugega odstavka, ki izključuje dogovor o pristojnosti sodišča v X kot izključno pristojnega sodišča.
Ker obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini 17. člena Pogodbe in med vpogledano vsebino obeh odstavkov 17. člena Pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.