OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0071287
OZ člen 40. ZOdvT tarifna številka 3100.
poroštvena pogodba – ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe – odpadla kavza pogodbe – nagib za sklenitev poroštvene pogodbe – obstoj zunajzakonske skupnosti – prenehanje zunajzakonske skupnosti – nagib kot del pravne podlage – abstraktnost poroštvenega razmerja – odločitev o stroških postopka – nagrada za postopek – nastanek pravice do nagrade
Zmotno je stališče pritožnice, da pri neodplačnih pravnih poslih nagib vedno predstavlja del pravne podlage. Iz določil o nagibu (40. člen OZ) to ne izhaja. Podlago pogodbe (poslovni razlog) sestavljajo samo tisti interesi (nagibi), ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe in se izražajo v skupnem namenu pogodbenih strank.
Uporabnina je denarna terjatev, za katero praviloma velja, da je deljiva obveznost. Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Solidarna obveznost se ne domneva in bi tožnik moral navesti trditve v tej smeri in ponuditi dokaze.
Večosebne deljive obveznosti so solidarne samo, kadar tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki (oziroma je tako naloženo v oporoki).
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 232/2, 232/6, 383, 383/1, 383/2, 383/2-1, 383/4, 384, 384/3, 384/3-1, 384/4. ZPP člen 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja – predlog dolžnika – sklep o začetku postopka – pritožba dolžnika – nova dejstva – nedovoljene pritožbene novote
Ker v primeru predloga samega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja ne gre za kontradiktorni postopek, je zato na dolžniku toliko večja odgovornost, da sodišču poda resnične podatke o svojem finančnem in premoženjskem stanju, saj sodišče le na podlagi teh podatkov lahko presodi, ali je dolžnik insolventen.
Pritožnik svojo prvostopenjskemu sodišču predloženo notarsko overjeno izjavo, da nepremičnega premoženja nima, v pritožbi izpodbija in zatrjuje obstoj (so)lastništva na večih nepremičninah, eno od teh pa predstavlja tudi hiša, v katero je veliko vložil. Očitno je torej, da ne gre za nepremičnine, ki bi jih pritožnik prejel šele po končanem prvostopenjskem postopku in začetku postopka osebnega stečaja in da bi tako njegovo (so)lastniško stanje, kot novo dejstvo nastopilo šele po zaključku prvostopenjskega postopka. Njegovih pritožbenih navedb o obstoju premoženja, iz katerega bi lahko poplačal svoje dolgove, pritožbeno sodišče kot nedovoljenih pritožbenih novot zato ni presojalo.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - invalidnost
Pri tožniku ni bilo ugotovljenih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta vodje gradbenih del, oziroma za poklicno napredovanje, zato pri njem invalidnost ni podana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
Dokazno breme, da je dolžnika o atipičnih rizikih obvestil, je na upniku. V primeru pogodbenih interesov, ki se pri posameznih tipih pogodb štejejo kot tipični, pa upniku ne bo treba dokazovati, da je nanje sopogodbenika opozoril. Upnik bo moral zatrjevati zgolj, da je škoda posledica uresničitve tipičnih rizikov, za katere se domneva, da so bili dolžniku znani.
Trditveno in dokazno breme, da je bila škoda povzročena zaradi naklepne kršitve pogodbe ali kršitve iz hude malomarnosti, nosi pogodbi zvesta stranka.
invalid III. kategorije invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožnici, ki boluje za izrazito somatomorfno bolečinsko motnjo, še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in za stanje iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, na podlagi katerega bi bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti in bi se ji na tej podlagi priznala pravica do invalidske pokojnine. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pravice - delo na črno - pravnomočnost odločbe
Po 10. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD zavarovancu oz. uživalcu preneha pravica do nadomestila za brezposelnost z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz 8. alineje 1. odstavka 129. člena ZUTD, ki določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ugotovi, da dela oziroma je delala, ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Tožnik je bil iz evidence brezposelnih oseb brisan zaradi dela na črno, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, kar ima za posledico tudi prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost za sporno obdobje.
ZZRZI člen 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - kršitev načela kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo načelo kontradiktornosti, ker je zavrnilo tožnikove dokazne predloge, ne da bi ustrezno obrazložilo zavrnitev predlaganih dokazov. Načelna dolžnost sodišč je, da izvajajo predlagane dokaze in da zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izkazalo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Veljavna Odvetniška tarifa določa, da se odvetniku, ki zastopa več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, v pravdnih postopkih zviša vrednost nagrade za 10% za vsako nadaljnjo stranko.
odvzem prostosti – neupravičen pripor – odškodnina zaradi okrnitve svobode – nepremoženjska škoda – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posttravmatska stresna motnja
Po utrjeni sodni praksi se v primeru neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določi enotna odškodnina, ki zajema vso nepremoženjsko škodo, ki je oškodovancu nastala zaradi neutemeljeno odvzete prostosti, lahko pa se v primeru, ko obstoji dodatna škoda (tožnik v obravnavanem primeru trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi posttravmatske stresne motnje), prisodi odškodnina tudi za to obliko škode.
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na listine iz postopka IV P 385/2010, ki je tekel med istima strankama zaradi (podobno kot predmetni postopek) izvedbe ukrepov za sanacijo sporne brežine. Tudi v omenjenem postopku je bilo sporno, kdo mora izvesti sanacijo in na čigavih nepremičninah morajo biti ukrepi izvedeni. Tožbeni zahtevek tožnice je bil pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je stanje brežine (zatrjevana nevarnost) v celoti posledica ravnanja toženke. Pritožnica sicer ostro nasprotuje temu zaključku, vendar to ne spremeni dejstva, da v tej zgodnji fazi postopka njena terjatev ni verjetno izkazana.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pisno opozorilo
Zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, je materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Tožnik, ki je bil v bolniškem staležu zaradi zloma kosti v nožnem palcu, je od lečečega zdravnika dobil jasna navodila in jih je tudi razumel. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). Tožnik bi se lahko udeležil zabave (obletnice mature) v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika. Ker je zaradi napačne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OZ člen 131, 135, 136, 179, 299, 352, 353, 353/1. ZOR člen 377. ZZT člen 20. ZPP člen 14.
odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na odločbo kazenskega sodišča - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - kaznivo dejanje mladoletnika - vzgojni ukrep - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - povrnitev škode - zastaranje - ugovor zastaranja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - odgovorna oseba - zakonske zamudne obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo
Prvi odstavek 353. člena OZ določa posebne zastaralne roke za odškodninske terjatve, če je škoda storjena s kaznivim dejanjem in če je zastaralni rok za kazenski pregon daljši od obligacijskega iz 352. člena OZ. Če sta izkazani navedeni predpostavki, veljajo (daljši) zastaralni roki za kazenski pregon proti odgovorni osebi. Prvi odstavek 353. člena OZ ne določa, da je odgovorna oseba le storilec kaznivega dejanja.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 14, 14/2.
pričnina – stroški postopka – izgubljen zaslužek
Sodišče prve stopnje je na toženčev predlog na naroku zaslišalo pričo, ki je po zaslišanju uveljavljala povračilo izgubljenega zaslužka. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je naložilo povračilo stroškov za zaslišanje te priče tožencu.
ZPP člen 7, 108, 212, 226, 226/2, 286, 286/1. OZ člen 419.
dokazna listina - predložitev listine v tujem jeziku - poroštvo
Tožbi je dokazna listina - pogodba v tujem jeziku bila priložena, kar tudi ni pritožbeno sporno, tako da pritožba zmotno meni, da je tožba bila zgolj zaradi tega, ker je listina v tujem jeziku, nepopolna, in da bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko takoj pozvati k predložitvi prevoda te dokazne listine skladno s 108. členom ZPP.
V konkretni zadevi pa ne gre za to, da tožeča stranka ne bi že predložila dokazne listine in če je ta bila v tujem jeziku, jo je bilo dolžno sodišče pozvati, da jo mora predložiti še v prevodu, takšen poziv pa ni zamejen zgolj na prvi narok, ampak ga sme sodišče nasloviti na stranko kadarkoli med postopkom, pri čemer mora zagotoviti nasprotni stranki, da se o njej lahko izjasni, tako da je ne prikrajša v pravici do izjasnitve v postopku. Pri dokaznih listinah v tujem jeziku, ki so predložene pravočasno, ni mogoče govoriti o prekluziji dokazov, pač pa stranka, ki ne predloži prevoda listine tvega, da njen dokaz sodišče ne bo upoštevalo in da dejstva, ki jih je s takšno listino dokazovala, pa so bila sporna, ne bodo dokazana, če je to edini dokaz.
Izostanek obvestila ne vpliva na aktivno legitimacijo novega upnika1, razen če bi tožena stranka trdila in dokazala, da je vtoževana terjatev prenehala že pred prenosom terjatve in da ta ne obstoji več.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145.
invalidnina - sprememba predpisa - telesna okvara - vzrok
V času vložitve zahteve za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zahteve je že veljal ZPIZ-2 . Kot to izhaja iz tretjega odstavka 403. člena ZPIZ-2, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. V primeru, ko gre za zdravstvene težave, ki so posledica bolezni, pa zakon ne omogoča pridobitve pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnik je uveljavljal invalidnino za telesno okvaro kot posledico bolezni, zato je je bila v predsodnem postopku njegova zahteva pravilno zavrnjena. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro.
spor majhne vrednosti - škoda povzročena s strani domače živali - pes - varstvo in nadzorstvo
Prvi toženec ni dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo, spričo česar je odškodninsko odgovoren za nastalo škodo po drugem odstavku 158. člena OZ. Prvi toženec bi moral dokazati, da je nadzorstvo psa prilagodil razmeram in situaciji, ki bi jo moral in mogel pričakovati. V tej zvezi pa ne zadostujejo trditve, da se je pes gibal pod nadzorstvom postavljenega skrbnika znotraj ograjenega zasebnega zemljišča. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se je pes nekontrolirano gibal zunaj ograjenega zasebnega zemljišča in je v nočnem času (ob slabi vidljivosti) nemudoma in nepričakovano pritekel na cesto tako, da je z desne strani skočil pred vozilo družbe. Že samo dejstvo, da je pes pobegnil izven ograjenega zemljišča, kaže na to, da lastnik psa ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – povzročitev prometne nesreče – zapustitev kraja prometne nesreče – izguba zavarovalnih pravic – izplačilo odškodnine oškodovancu s strani zavarovalnice – regresni zahtevek
Toženec je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju oziroma ni počakal na prihod policistov, kar med strankama ni sporno.
Z vzpostavitvijo stanja na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena ZOPRZUJF, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pravnomočno priznano pokojnino, pravica do izpodbijanja in odprave upravne odločbe o negativni uskladitvi pokojnine, ni izgubljena. Odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/2012-34 z dne 14. 3. 2013 je potrebno razlagati tako, da varuje pasivne zavarovance, ki niso vložili pravnih sredstev, ne pa tako, da bi v slabši položaj v nasprotju s 44. členom ZUstS postavljala uživalce pravic, ki so bili aktivni in vložili pravno sredstvo zoper posamične upravne akte o negativni uskladitvi pokojnine.
Izrek izpodbijane sodbe je pavšalen, saj iz njega ne izhaja, iz naslova katere glavnične terjatve so zavrnjene vtoževane zakonske zamudne obresti. Navedena pomanjkljivost izreka sodbe je posledica nezadostno opredeljenega tožbenega zahtevka in nepostopanja sodišča po 285. členu ZPP. Kadar tožbeni zahtevek v sporih o pravicah iz socialnih zavarovanj ni zadostno opredeljen, ga je v skladu z 2. odstavkom 73. člena ZDSS-1 potrebno opredeliti najkasneje do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Še zlasti v zadevah, v katerih ni kvalificiranega pooblaščenca, je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke na takšno pomanjkljivost dolžno opozoriti ter na ta način pridobiti potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, pomembno za sodno odločbo. Ker je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
nepravilna zavrnitev predlaganega dokaza – dokazovanje odločilnega dejstva – vnaprejšnja dokazna ocena – poseg v strankino pravico do izjave – pomota pri zapisu priimka in naslova prebivališča priče – pomanjkljiv dokazni predlog – materialno procesno vodstvo – dopolnitev dokaznega predloga – preuranjena zavrnitev dokaznega predloga – sklep o koncu glavne obravnave – sklep procesnega vodstva – nedovoljena pritožba – pomanjkanje pravnega interesa za ponovno odprtje obravnave po izdaji sodbe
Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Sodišče ne sme zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, še posebej, če gre za dokaz, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva.
Za utemeljeno zavrnitev dokaznega predloga bi moralo s tožnikom razjasniti, zakaj je prišlo do zatrjevane pomote pri navedbi priimka predlagane priče, v tej zvezi pa razjasniti tudi (ne)obstoj osebe z imenom C. R. Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče je vsaj preuranjena.