IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069167
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 216. ZIZ člen 15. ZPP člen 208.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – prekinitev izvršilnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – procesni sklep – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Glede na fazo, v kateri je bil postopek, je sodišče prve stopnje zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave nadaljevalo prekinjeni izvršilni postopek na podlagi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je odpadla procesna ovira za odločanje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Izpodbijani sklep je tako po svoji pravni naravi le procesni sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072543
OZ člen 6, 6/2, 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – neposlovna odškodninsko odgovornost – dokazno breme – dejansko vprašanje – ravnanje posameznika – višina škode – elementi vzročne zveze
Za odškodninsko odgovornost delodajalca morajo biti, tako kot za vsako neposlovno odškodninsko odgovornost, kumulativno izpolnjeni pogoji, kot izhajajo iz 131. člena OZ. Glede na navedeno je bilo na strani tožene stranke dokazno breme, da dokaže nedopustno ravnanje (ali opustitev) povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode ter vzročno zvezo med nedopustnim škodnim ravnanjem (ali opustitvijo) in nastalo škodo, medtem ko je bilo na strani tožeče stranke dokazno breme, da dokaže, da sta njena delavca v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bilo treba.
Ker je ugotavljanje ravnanja posameznika dejansko vprašanje, v sporu majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
Vprašanje obstoja elementov, ki sestavljajo pravno upoštevano vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in nastankom škode, spada med dejanska vprašanja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0082295
ZPP člen 413. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev pravdnih stroškov – brezplačna pravna pomoč – zakonski spor
Nepomembna je okoliščina, da je bila tožnici tekom postopka odobrena brezplačna pravna pomoč, saj je v takšnem primeru stroške stranke, ki ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč in je uspela v sporu, dolžna povrniti nasprotna stranka.
znižanje preživnine – osebni stečaj – stroški bivanja – bivanjski stroški – mesečna najemnina – stroški ogrevanja – strošek za obleko in obutev – brezposelna žena – srednješolci – polnoletni dijaki – redno šolanje – stroški postopka
Sodišče je upoštevalo, da so prejemki tožnika (tudi po odštetju preživnine) višji od prejemkov matere toženk in skrb matere za toženke. Skrb za (brezposelno) ženo ne more imeti prednost pred preživninsko obveznostjo za srednješolska otroka, ki se redno šolata.
Glede na to, da sta toženki že polnoletni, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določila 413. člena ZPP, po katerem sodišče v sporih v razmerjih med starši in otroki odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
Na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon določa drugače. Ker je tožnik vložil ugovor zoper plačilni nalog, je s tem predlagal uvedbo ugovornega (pritožbenega) postopka, zato pa mu je sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse. To takso je sodišče tudi pravilno odmerilo, upoštevaje pri tem tarifno št. 30010 in opombo 3e, po kateri znaša taksa za posebno pritožbo 33,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo in je za ugovor na podlagi tarifne št. 30010 tudi pravilno naložilo toženi stranki plačilo sodne takse.
vračilo stroškov izobraževanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje s
Tožena stranka se je zavezala, da bo opravljala sodniško pripravništvo po programu in ga končala v roku do 1. 12. 2003 ter da bo v enem letu po končanem sodniškem pripravništvu do 1. 12. 2004 opravila tudi pravniški državni izpit. Za primer, če pravniškega državnega izpita ne bo opravila v dogovorjenem roku, pa se je tožena stranka zavezala tožeči stranki vrniti vse stroške v zvezi s pripravništvom in pravniškim državnim izpitom. Tožeča stranka je toženi stranki večkrat omogočila podaljšanje roka za opravo pravniškega državnega izpita, nazadnje je tožeča stranka toženi stranki tudi omogočila, da vrne stroške do 30. 11. 2009, pri čemer pa tožena stranka pravniškega državnega izpita nikoli ni opravila. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka pravniškega državnega izpita ni mogla opraviti zaradi preobilice dela, pri čemer naj njeno delo ne bi bilo razporejeno med druge delavce. Navedeno ni pomembno. Tožena stranka se je že v pogodbi o sodniškem pripravništvu z dne 20. 11. 2002 zavezala, da bo v času opravljanja enoletnega sodniškega pripravništva po dogovoru z vodjo pravne službe praviloma dva dni tedensko opravljala delovne obveznosti. Ker je zaradi zmotne materialno prave presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 451, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dokazne ocene – kršitev načela kontradiktornosti – protispisnost
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti, dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Pod pritožbeni razlog izpodbijanja dejanskega stanja pa spada tudi izpodbijanje dokazne ocene, sprejete s strani sodišča prve stopnje.
Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Tožena stranka bi navedbe o tem, kakšne storitve naj bi za tožečo stranko opravljala v novembru 2013, morala podati že v prvi pripravljalni vlogi z dne 9.6.2014. Že tedaj je bilo namreč jasno, da ji tožeča stranka očita, da zanjo v tem obdobju ni opravljala nobenih storitev. Tožena stranka pa je imela vse možnosti, da pojasni, da temu ni tako, na način, da navede, katere storitve je opravila. Ker tega ni storila, so njene navedbe, podane v naslednji pripravljalni vlogi, prepozne.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delavca - voznik tovornega vozila
Toženec, ki je bil pri tožnici zaposlen kot voznik tovornega vozila, je določenega dne, ko ga je ustavila italijanska prometna policija, izročil nepravilno izpolnjene dokumente, saj je v mednarodni tovorni list vpisal mesto v Srbiji namesto v Sloveniji, kot mu je to naročila tožnica. Policija mu je zaradi storjenega prekrška izrekla kazen in stransko kazen trimesečnega zasega vozila. Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala plačilo škode, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca (plačilo kazni, najem odvetnika in stroški hrambe vozila in parkiranja). Ker je bil toženec delavec tožnice, je bil dolžan spoštovati njena navodila in tovorni list izpolniti tako, kot je od njega zahtevala. S tem, ko je tovorni list napačno izpolnil, je kršil svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Škodo, ki je zaradi njegovega hudo malomarnega ravnanja nastala tožnici, je toženec dolžan povrniti skladno s 1. odstavkom 177. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstajajo vsi elementi odškodninskega delikta, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.
plačilo najemnine za poslovni prostor - ničnost najemne pogodbe - poslovni prostor brez uporabnega dovoljenja
Uporabno dovoljenje za gospodarsko poslopje temelji na upravnem aktu. Ta pa sam po sebi nima nobenega vpliva na Najemno pogodbo kot zasebnopravni akt, sklenjen med pravdnima strankama. Iz same Najemne pogodbe pa ne izhaja, da je obstoj uporabnega dovoljenja za poslovno stavbo bistvena sestavina pogodbe, kot to zmotno meni pritožba. Ker Najemna pogodba ni nična, je v skladu z določbami le-te tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati dogovorjeno najemnino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V maju 2014 je pri toženi stranki prišlo do spremembe vodstva in je nova direktorica tožene stranke pričela z optimizacijo poslovanja. Ker je kljub začetku sezone poslovalnica, v kateri je bila zaposlena tožnica, še vedno poslovala slabše kot v primerljivih preteklih obdobjih, je tožena stranka sprejela sklep, da se poslovalnica zapre. To pa je avtonomna poslovna odločitev tožene stranke, v katero sodišče ne more posegati in ni podvrženo sodni kontroli. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 410, 410/1, 414, 421, 421/4. ZZZDR člen 132.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju – korist otroka – stiki – preživljanje – položaj centra za socialno delo – poročilo centra za socialno delo – kršitev pravice do izjave – določno uveljavljanje kršitve – neprerekana dejstva
Položaj centra za socialno delo v postopkih pred sodiščem se približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec. Poročilo CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0023487
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 276, 276/2, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-1, 403, 403/1. PDEU člen 288. Sklep Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi člen 1, 4, 8, 9.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – sklep Sveta 2005/387/NPZ – učinkovanje sklepov EU – etilfenidat – pristojnost Sveta EU in EMCDDA – metilfenidat – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – ugotavljanje podrobnosti v kemijskih značilnostih – razveljavitev sklepa – vrnitev državnemu tožilcu, da zahteva preiskavo
Sklep Sveta 2005/387/PNZ ne more neposredno vzpostaviti kazenskopravnih posledic za posameznike, ki so v posameznih državah članicah obravnavani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s substancami, ki sta jih obravnavala EMCDDA ali Svet. Take posledice lahko nastopijo šele potem, ko na podlagi izvedbenega sklepa, s katerim Svet odloči o uvedbi nadzornih ukrepov, država članica sprejme ustrezne akte na državni ravni.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kakšne so glede kemijske sestave in učinkovitosti podobnosti med etilfenidatom ter metilfenidatom, ki je uvrščen na seznam prepovedanih drog po Uredbi o razvrstitvi prepovednih drog. Dejansko stanje o zadevi je bilo zato nepopolno ugotovljeno.
znižanje preživnine – pogoji za znižanje preživnine – spremenjene okoliščine
Tožnik ni dokazal spremenjenih okoliščin glede svojega premoženjskega stanja v primerjavi z obdobjem, na podlagi katerega mu je preživnina za hčerki določena.
Če je zakonska zveza za kateregakoli od zakoncev nevzdržna, je pogoj za razvezo izpolnjen, in če le en od zakoncev želi razvezo in ne želi več živeti skupaj z drugim, pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
Res sta se dolžna zakonca vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati, vendar je to možno izpolniti le, če gre torej bodisi za vzajemnost bodisi za pripravljenost pomoč tudi sprejeti. Nihče ni dolžan (niti upravičen) tega izvajati na silo.
Do prehoda koristi in do prikrajšanja v konkretnem primeru ni prišlo z zaključkom vlaganj, ampak šele z izročitvijo nepremičnin tožnici, zaradi česar je zastaralni rok pričel teči 21. 7. 2014, ter je bila tožba vložena pravočasno (4. 6. 2014), ugovor zastaranja pa ni utemeljen.
Odpoved najemnega razmerja - sprememba tožbe – prekluzija – predložitev dokazov na dan prvega naroka na vložišču
Ker zakon dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je edino logično, da do istega časovnega mejnika dovoljuje utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi. Dokazi pa morajo biti tudi dejansko predloženi še posebej, ker je tožeča stranka že pred narokom na katerem je tožbo spremenila, z njimi razpolagala. Dodelitev roka za predložitev dokaza je zgolj možnost in ne obveznost sodišča, ki pri tem upošteva načelo ekonomičnosti postopka. Nadalje je po oceni sodišča druge stopnje preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka dokazov ni predložila do konca glavne obravnave. Res je, da dokazi tožeče stranke niso bili predloženi na naroku, vendar jih sodišče mora upoštevati, če so predloženi na vložišču pred koncem obravnave sodišča prve stopnje. Iz spisovnih podatkov pa izhaja da so bili dokazi predloženi na dan obravnave v vložišču sodišča. O tem, zakaj sodišče prve stopnje meni, da so dokazi predloženi prepozno oz. na podlagi česa zaključuje, da le-ti niso bili na vložišču oddani pred zaključkom naroka, pa izpodbijana sodba nima razlogov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zmotna uporaba materialnega prava - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je sprejelo napačno dokazno oceno izpovedb direktorja toženke in tožnika, ko je zaključilo, da je tožnik opravljal delo tako, kot ga je, ker „ni bil sposoben, ni uspel, ni bil fleksibilen“, saj to iz njunih izpovedb ne izhaja. Tožnik je pri vseh očitkih smiselno trdil, da je delal po predpisih, zato ga nihče ne more prisiliti, da opravlja delo v nasprotju z njimi oziroma da se mu ne priznajo pravice, ki mu pripadajo. Sodišče prve stopnje se do te tožnikove izpovedi v zvezi z očitki toženke ni opredelilo in je preuranjeno zavzelo stališče, da je tožnik za delo nesposoben in da je očitek tožniku o nepravočasno in nekvalitetno opravljenem delu utemeljen. Iz do sedaj izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi toženka tožniku očitala nesposobnost, ampak izhaja, da mu očita kršitev delovnih obveznosti. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 66, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/2, 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Tožena stranka ni dosledno uporabila kriterija za določitev presežnega delavca (kriterij delovnih izkušenj delavca), ki ga je sama določila in ga tudi ni uporabila enako pri vseh kandidatih. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni dokazala pravilne uporabe kriterija. Ker torej tožena stranka ni dokazala, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani tožene stranke prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo nezakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa mu je utemeljeno prisodilo vtoževane pravice iz delovnega razmerja, do katerih je bil tožnik upravičen.
Če se delavec po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposli pri drugem delodajalcu za polovični delovni čas (in s tem zmanjšuje škodo, ki mu je nastala zaradi protipravnega ravnanja delodajalca), to ni ovira za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem odločitve sodišča prve stopnje in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja do polnega delovnega časa.
ZDCOPM člen 3, 8. ZDR člen 126, 127, 128. ZEPDSV člen 7.
nadure - pravila o dokaznem bremenu - zmotna uporaba materialnega prava - dokazno breme - nadure - voznik tovornjaka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo nadur, ker tožnik ni dokazal, da mu tožena stranka ni plačala vsega, kar mu pripada iz naslova delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je dokazno breme o tem, koliko nadur je tožnik dejansko opravil, na strani tožnika. Tožnik je glede tožbenega zahtevka postavil jasno trditveno podlago in zatrjeval, da ni prejel plačila nadur, ki jih je opravil, za kar je predložil tudi svojo evidenco. Dokazno breme, da je bilo tožniku iz naslova delovnega razmerja plačano vse, kar mu pripada, je na toženi stranki. Dejstvo, da naj bi bila dokumentacija tožene stranke uničena v poplavi in da ta iz tega razloga z njo ne razpolaga, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati v škodo tožene stranke in ne tožnika. Ker zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZJSRS člen 28. ZFPPIPP člen 131, 132, 132/3, 132/3-1, 390, 390/2.
preživnina – prehod terjatev na sklad – zakonska subrogacija – osebni stečaj – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja – posebna pravila za prednostne terjatve
Narava terjatve se zaradi zakonske subrogacije ne spremeni in še vedno ostane preživninska terjatev, zato se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.