zamudna sodba - odškodninska odgovornost delavca - voznik tovornega vozila
Toženec, ki je bil pri tožnici zaposlen kot voznik tovornega vozila, je določenega dne, ko ga je ustavila italijanska prometna policija, izročil nepravilno izpolnjene dokumente, saj je v mednarodni tovorni list vpisal mesto v Srbiji namesto v Sloveniji, kot mu je to naročila tožnica. Policija mu je zaradi storjenega prekrška izrekla kazen in stransko kazen trimesečnega zasega vozila. Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala plačilo škode, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca (plačilo kazni, najem odvetnika in stroški hrambe vozila in parkiranja). Ker je bil toženec delavec tožnice, je bil dolžan spoštovati njena navodila in tovorni list izpolniti tako, kot je od njega zahtevala. S tem, ko je tovorni list napačno izpolnil, je kršil svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Škodo, ki je zaradi njegovega hudo malomarnega ravnanja nastala tožnici, je toženec dolžan povrniti skladno s 1. odstavkom 177. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstajajo vsi elementi odškodninskega delikta, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.
Če je zakonska zveza za kateregakoli od zakoncev nevzdržna, je pogoj za razvezo izpolnjen, in če le en od zakoncev želi razvezo in ne želi več živeti skupaj z drugim, pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
Res sta se dolžna zakonca vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati, vendar je to možno izpolniti le, če gre torej bodisi za vzajemnost bodisi za pripravljenost pomoč tudi sprejeti. Nihče ni dolžan (niti upravičen) tega izvajati na silo.
ZJSRS člen 28. ZFPPIPP člen 131, 132, 132/3, 132/3-1, 390, 390/2.
preživnina – prehod terjatev na sklad – zakonska subrogacija – osebni stečaj – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja – posebna pravila za prednostne terjatve
Narava terjatve se zaradi zakonske subrogacije ne spremeni in še vedno ostane preživninska terjatev, zato se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
SPZ člen 12. ZPP člen 158. ZVO-1 člen 149, 149/3. Uredba metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 16, 17.
plačilo omrežnine za vodovodni priključek - zahteva za spremembo velikosti priključka - omejitev lastninske pravice - stroškovna posledica v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka - nastanek nepotrebnih dodatnih stroškov
Lastnik stvari oziroma imetnik druge pravice je omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli SPZ, njihovim namenom in z naravo stvari (12. člen SPZ). Lastninska pravica tožene stranke je v konkretnem primeru omejena z obveznostjo izvajalca obvezne gospodarske javne službe, da zagotavlja obratovanje javnega vodovoda in da ji zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda. S tem pa ni kršena ustavna pravica tožene stranke do uživanja lastnine in svobodne gospodarske pobude. S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke (158. člen ZPP), se skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. V konkretnem primeru je med delno izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe sicer prišlo do doplačila sodne takse za postopek, vendar zaradi tega niso nobeni stranki nastali kakršnikoli nepotrebni dodatni stroški.
OZ člen 120, 120/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne Občine Ljubljana člen 37, 44.
dobava toplotne energije – sprememba lastništva – sprememba odjemalca – splošni pogoji – obvestilo o spremembi odjemalca
Pravni prednik tožene stranke je na podlagi 37. člena Splošnih pogojev obvestil tožnico o spremembi odjemalca. Nenazadnje pa je tožnica dobavljala toženi stranki toplotno energijo v poslovne prostore v obdobju, v katerem zatrjuje, da je bila lastnica poslovnih prostorov. S tem pa je tožena stranka vstopila v poslovno razmerje s tožečo stranko (44. člen Splošnih pogojev) in je tako prevzela tudi obveznost, da tožečo stranko obvesti o spremembi odjemalca v 15 dneh po nastali spremembi. Do prejema tega obvestila pa je za obveznosti zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na dejansko izkazan prenos lastninske pravice.
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 187. TZPZ člen 135, 135/1, 135/1-4. ZTPPIZ člen 50, 50/1.
zavarovalna doba - delo na kmetiji - pokojninska doba - delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
Tožnik je na kmetiji delal v obdobjih, ko ni bil zaposlen drugje. Delo je opravljal po navodilih in pod kontrolo ter nadzorom očeta, delo je potekalo glede na naravo dela vsak dan, bila je dogovorjena tudi plača. To pa so bistveni elementi delovnega razmerja, ki potrjujejo delovno razmerje in iz katerih se sklepa na obstoj delovnega razmerja.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali obstaja preživninska obveznost tožnice do mame, upoštevaje določbo drugega odstavka 124. člena ZZZDR, v katerem je določeno, da je polnoleten otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Skladno z drugim odstavkom istega člena polnoleten otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka glede omenjenega vprašanja ni v popolnosti ugotovila dejanskega stanja, zato je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Sodišče je bilo v okviru presoje pravilnosti izpodbijanih upravnih aktov tožene stranke dolžno preveriti, ali je bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno. Vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot je odločilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, bi bilo utemeljeno le v primeru, če bi tožnica že v predsodnem postopku izrecno uveljavljala, da ne obstaja njena preživninska obveznost do mame in s tem v zvezi predložila dokaze, upravni organ pa tega v postopku sploh ne bi ugotavljal. Ker v sporni zadevi ne gre za tako situacijo, bi moralo sodišče v tem primeru samo razčistiti dejansko stanje ter odločiti o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
spor majhne vrednosti – pravnomočna odločitev o tožbenem zahtevku – pravnomočnost – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – litispendenca – izpolnitev pogodbenih obveznosti – plačilo stroškov oskrbnine v vrtcu
Z odločitvijo v zadevi prvostopenjsko sodišče ni odločilo o tožbenem zahtevku, saj mu ni ugodilo ali ga zavrnilo, pač pa je tožbo zavrglo. Zato nova tožba tožeče stranke ni vezana na prepoved iz drugega odstavka 319. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti.
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2.
odvzem premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odprava krivic – odvzem premoženja s sodbo vojaškega sodišča – odlok AVNOJ – prehod premoženja v državno last
Sodišče prve stopnje je relevantne odločbe in vpise ocenilo ter zaključilo, da je premoženje, ki je predmet tega postopka, prešlo v državno last (že) na podlagi 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ, to je že 6. 2. 1945. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to izhaja iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije v Kranju z dne 26. 2. 1946, kar pomeni, da upravičenec v trenutku izdaje sodbe vojaškega sodišča z dne 22. 8. 1945 ni bil več lastnik spornega premoženja.
Premoženje je vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema.
Dejstvo, ali je obstajalo dovoljenje tožeče stranke za demontažo sporne zračne cevi iz njenega vozila, je za predmetni spor nedvomno pravno relevantno. Tožena stranka z njim namreč smiselno uveljavlja, da je temelj vtoževane terjatve pogodbeni (in ne obogatitveni, kot navaja tožnica) - da se je s tožečo stranko dogovorila o nakupu rabljene in večkrat „štukane“ cevi za zrak (katero pa je ji je tudi že v celoti plačala). In ker dokaz z zaslišanjem priče B. B. (ki naj bi bil prisoten pri demontaži sporne cevi) ni tak, da bi bil očitno neprimeren ali da bi dokazoval nekaj, kar bi že bilo dokazano, bi ga po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje moralo izvesti. Še posebej, ker je dokazno oceno toženčeve izpovedbe utemeljilo s tem, da je manj verodostojna in da tudi ni podprta z drugimi (navedbami in) dokazi (kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, je prvostopenjsko sodišče o neobstoju dovoljenja za odvzem cevi sklepalo zgolj na podlagi zaslišanja strank in pri tem obrazložilo, da je izpovedba tožeče stranke prepričljivejša).
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo obstoj neizpodbojne zakonske domneve trajnejše nelikvidnosti dolžnika, torej insolventnosti dolžnika, iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka lahko pritožnika uprla le z izpodbijanjem podlage za domnevo trajnejše nelikvidnosti t. i. domnevne baze.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071259
URS člen 22. SPZ člen 67, 99, 105, 105/4, 105/5, 118. SZ-1 člen 3, 3/3, 50. ZPP člen 196, 213, 213/2.
ugotovitev neveljavnosti sklepa in odstranitev zapornic – vznemirjanje s postavitvijo zapornice – omejitev dostopa z vozili na parkirišče na zemljiščih, ki so skupni deli – aktivna legitimacija – lastnik – pasivna legitimacija – vsi etažni lastniki – nujni enotni sosporniki – upravnik – izpodbijanje sklepov etažnih lastnikov – pravica do izvedbe predlaganega dokaza – načelo enakega varstva pravic pred sodiščem
Spor o veljavnosti sklepov etažnih lastnikov je mogoče rešiti le za vse etažne lastnike na enak način. Ker o poslih upravljanja odločajo vsi etažni lastniki, morajo biti v primeru njihovega izpodbijanja vsi toženi. To pomeni, da bi morali tožniki tožbo zaradi ugotovitve neveljavnosti sklepa lastnikov etažnih enot uperiti zoper etažne lastnike kot nujne sospornike.
kreditna pogodba – sodna poravnava – solidarni dolžnik – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – pravica izpolnitelja do povračila
Ko gre za pogodbeno solidarno obveznost ne pridejo v poštev pri vračunanju plačanega določbe 191. člena OZ. V konkretnem primeru pridejo v poštev določbe 404. člena OZ glede pravice izpolnitelja do povračila, ki določajo, da ima dolžnik, ki je izpolnil obveznost, pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne del obveznosti, ki pade nanj.
lastnoročna oporoka – veljavnost oporoke – navedba datuma – napotitev na pravdo – prekinitev postopka – sklep o dedovanju
Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav v njej ni naveden datum, kdaj je bila sestavljena. V konkretnem primeru, ko je govora le o eni oporoki in med dedinjami ni spora o tem, za katero oporoko gre, zapis datuma na oporoki (bodisi 15. 6. 2012 bodisi 15. 7. 2012) na njeno veljavnost ali na kakršnokoli pravico dedinj iz naslova dedovanja, ne vpliva.
Sklep o dedovanju je ugotovitvena, deklaratorna odločba in ne vsebuje nobenega izpolnitvenega ali dajatvenega izreka. Osebe, katerih pravice so ugotovljene v sklepu o dedovanju, morajo same poskrbeti za to, da pridejo do teh pravic in realizacija pravic dedičev ni stvar zapuščinskega postopka.
avtorsko varovana dela - citati - svoboda izražanja - citirni namen - posebni namen za citiranje - nosilec citata - glavno delo - avdiovizualno delo - odlomek - vsebinska interakcija - izkoriščanje tujega dela - vključitev odlomka v svoje delo - materialne avtorske pravice - pravice RTV organizacije
Bistvena pogoja za citat po 51. členu ZASP sta obstoj kreativnega nosilca citata in obstoj citirnega namena.
Citirni namen je podan, če obstaja med glavnim delom in citatom notranja povezava (vsebinska interakcija). Povezava med obema deloma mora biti pri citiranju taka, da je nosilec citata glavno delo, citirano delo pa pomožno, pri čemer je težišče na lastni duhovni stvaritvi glavnega dela. Če nekdo tuje delo pritegne v svojega, da ga okrasi, da z njim zabava ali zaradi tujega dela samega, citirni namen ni izpolnjen, ampak gre za izkoriščanje tujega dela. Citirni namen se ugotavlja vsakič konkretno glede na vrsto, vsebino in namen glavnega dela. Tako pri soočenju, ponazoritvi ali napotitvi pa mora iti za interakcijo dveh avtorskih del. V prvem primeru za negativno, pozitivno ali nevtralno predstavitev, v drugem primeru za pojasnitev, v tretjem primeru pa za opozorilo na citirano delo.
POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084468
OZ člen 364, 766. ZOdv člen 12, 13, 17. ZPP člen 115, 115/2, 261, 262, 262/1.
pogodba o naročilu – mandat – dogovor o višini odvetniške nagrade – pripoznava – udeležba na obravnavi – zaslišanje stranke – neprihod na narok – vabilo na zaslišanje – zdravniško opravičilo
Toženca s podpisom dogovora o plačilu obveznosti svoj dolg tako po temelju kot po višini pripoznala, saj sta priznala, da je tožnica delala in še vedno dela za njiju in da ji iz tega naslova dolgujeta 3.700,00 EUR, kar sta se zavezala poravnati.
Prvi toženec je bil pravočasno seznanjen, da bo sodišče v njegovi zadevi opravilo narok in da ga vabi na zaslišanje (z vabilom na zaslišanje), z izrecnimi pojasnili in opozorili glede nenavzočnosti, ki pa jih prvi toženec ni spoštoval. Ne zatrjevano ne dokazano ni bilo, da prvi toženec na naroku ni bil sposoben sodelovati.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/1.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje prekinjenega postopka – prevzem postopka
A. A., ki v tem postopku ni imel pooblaščenca, je umrl. Prvostopenjsko sodišče je zato postopalo pravilno, ko je postopek prekinilo. Prekinjeni postopek se bo nadaljeval, ko ga bodo prevzeli dediči ali ko jih bo sodnik povabil, naj to storijo, in ne po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka po A. A.
Toženec je pravilno opravil končno odmero starostne pokojnine na podlagi 391. člena ZPIZ-1 in 294. člena ZPIZ/92 in skladno z določbami ZTPPIZ ter Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Pokojninska osnova je bila pravilno oblikovana na podlagi najugodnejšega 10-letnega povprečja plač od 1982 do 1991 (24. in 25. člen ZTPPIZ). Pokojnina glede na dopolnjenih 35 let pokojninske dobe pa je bila pravilno odmerjena v višini 85 % pokojninske osnove (25. člen Statuta). Toženec je pri končni odmeri opravil tudi revizijo podatkov o plači, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je podatek o plači za leto 1984 pravilno upoštevan, kot izhaja iz matične evidence, podatka za leto 1976 ni bilo mogoče pridobiti, in da je bil pri odmeri akontacije starostne pokojnine napačno upoštevan podatek o plači za leto 1978. Prav ob upoštevanju pravilnih podatkov o plači za to leto je bila končna odmera starostne pokojnine nižja, kot pa je bila na podlagi napačnih podatkov o plači za to leto prej odmerjena akontacija. Ker niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo odločbe, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine utemeljeno zavrnjen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081191
ZUstS člen 43, 44. OZ člen 131, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 54, 55, 55-8, 56, 138, 138/1. ZPP člen 2, 341.
zamudne obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – sklep o izvršbi – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet – organizacija za plačilni promet – obveznosti organizacije za plačilni promet – odškodninska odgovornost organizacije za plačilni promet – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – odločba Ustavnega sodišča – pravilo ne ultra alterum tantum – pravne posledice odločitve – učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – ugovor po izteku roka – prenehanje terjatve
Čeprav podlage za izterjavo zamudnih obresti ne predstavlja le sklep o izvršbi, temveč tudi zakon, to ne pomeni, da lahko organizacija za plačilni promet na podlagi zakonskih določb (oziroma učinka, ki je posledica razveljavitve zakona ob intervenciji Ustavnega sodišča) posega ali omejuje izvršbo ob upoštevanju take ureditve. Obveznost organizacije za plačilni promet je (fiksno) določena v 138. členu ZIZ in naslednjih členih. Prvi odstavek 138. člena ZIZ določa, da s sklepom o izvršbi na denarna sredstva sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku.
denarna socialna pomoč - vračilo - odpis dolga - ustavitev postopka
Tožnik je predlagal odpis dolga, ki je nastal zaradi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči. Toženec je z izpodbijanim sklepom postopek odpisa ustavil, ker je zaradi poračuna z varstvenim dodatkom že prišlo do poplačila dolga. Na podlagi 5. odstavka 48. člena ZZSVarPre lahko ministrstvo na predlog upravičenca po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se dolg deloma ali v celoti odpiše, največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po zakonu, ki ureja davčni postopek, izvzeti iz izvršbe. Vloga za odpis ali delni odpis, ki mora vsebovati podatke o lastništvu premoženja, prihrankih in dohodkih upravičenca in njegovih družinskih članov, se vloži pri centru za socialno delo, ki na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov upravičenca poda mnenje in ga skupaj z vlogo v roku 20 dni od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral toženec, čeprav je bil dolg v času izdaje izpodbijanega sklepa dejansko v celoti plačan zaradi poračuna z drugo pravico iz javnih sredstev o odpisu dolga, ki je bil predlagan že takoj po izdaji odločbe o dolžnosti vračila, odločiti po vsebini. Torej ob upoštevanju kriterijev za odpis davčnega dolga, določenih v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Poračun dolga z drugo pravico iz javnih sredstev namreč ne pomeni, da dolga ob za to izpolnjenih kriterijih ni mogoče odpisati. Ker pa toženec o odpisu ni vsebinsko odločal, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo sklep o ustaviti postopka in mu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.