Odsotnost gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja za stavbo ne ovira vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Tega ne ovira niti okoliščina, da v obravnavanem primeru ne gre za stanovanjsko stavbo, v kateri bi se nahajalo več stanovanj.
Izpodbijani sklep bi moral vsebovati razloge o tem, ali je v okoliščinah konkretnega primera glede nepremičnine s parc. št. 5/3 veljala navedena prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen in če je veljala, kakšen je pomen kršitve te prepovedi v okoliščinah konkretnega primera (vpliv kršitve prepovedi razpolaganja na veljavnost pravnega naslova, s katerim predlagatelj izkazuje upravičenost do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe).
Samo veljaven zavezovalni pravni posel je lahko podlaga za prenos lastninske pravice, zavezovalnega pravnega posla pa razpolagalni pravni posel (kar je zemljiškoknjižno dovolilo) ne more nadomestiti.
KZ-1 člen 61, 62, 62/1, 62/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1.
pogojna obsodba – posebni pogoj – neizpolnitev naloženih obveznosti – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – minimalni dohodek
Objektivna okoliščina, ki jo pritožnik izpostavlja kot oviro za izpolnitev obveznosti, je v obravnavanem primeru nastala že pred izrekom pogojne obsodbe, zato njegovo sklicevanje na osebni stečaj ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi mu bila možno izpolnitev posebnega pogoja odpustiti oz. postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VSL0085826
OZ člen 87, 88, 168, 168/3, 435. ZPP člen 212, 213, 285, 286, 286/4. ZVK člen 3. ZPOmK-1 člen 6, 7.
distribucijska pogodba – kršitev pogodbe – omejevalni sporazum – ničnost – dogovor o izključni distribuciji – klavzula o izključnosti – ekskluzivna distribucijska pogodba – delna ničnost – omejitev konkurence – kartelni sporazum – nedopustni kartelni sporazum – vrnitveni zahtevek – izgubljeni dobiček – metoda ugotovitve izgubljenega dobička – dejansko realizirana prodaja – primerljivi trgovec – primerljiva prodaja – izbira metode – variabilno stroški – sklepčnost – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
V primeru zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička niti materialni niti procesni predpisi ne določajo ene in edine možne poti za izračun višine škode. Izbira ustrezne metode za računanje škode je torej odvisna od dejanskih okoliščin primera v konkretnem sodnem postopku ter od kvalitete in dostopnosti podatkov.
Izgubljeni dobiček obravnava pričakovani dobiček in se izračunava na osnovi predvidevanj (prognoz). Zato mora izvedenec uporabiti metodo, ki daje predvidenemu dejanskemu stanju najbližji rezultat, pri čemer je pomembna kakovost vhodnih podatkov.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni omejeno le na prvi narok za glavno obravnavo.
Klavzula o izključnosti sama po sebi ni nična in tudi ni nujno v nasprotju s pravili o preprečevanju omejevanja konkurence. Nične so le tiste določbe pogodbe, ki nedopustno omejujejo konkurenco na trgu.
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/5. ZKP člen 373, 373/1, 392/1, 392/4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – proizvodnja prepovedane droge – hramba z namenom prodaje – ugoditev pritožbi – razveljavitev sodbe – novo sojenje pred spremenjenim senatom
Dokazna ocena okoliščin, ki kažejo na proizvodnjo prepovedane droge oziroma hrambo droge z namenom nadaljnje prodaje, je dejansko vprašanje.
dolgotrajno nasilje – ogrožanje varnosti – zakonska zveza – sistematično nasilje – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – strah – strah za življenje – primarni strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – osebnostna pravica do časti – duševno trpljenje zaradi posegov v osebnostne pravice – stroški prevozov – prevozni stroški – premoženjska škoda
Dokazna ocena, da je toženec tožnici v letih od 1998 do 2006 večkrat grozil, jo pretepal, žalil, ogrožal njeno varnost in nad njo vršil spolno nasilje, je prepričljiva in izkustveno sprejemljiva. Predmet presoje je 13 škodnih dogodkov.
Tudi če je tožničin primarni strah v nekaterih napadih trajal le nekaj minut, je zaradi izjemne brutalnosti toženčevega napada tako hud, da se je tožnica upravičeno začela bati za svoje življenje. Če se je zaklenila, je toženi vdrl v prostor, ji grozil, da jo bo ubil in po hiši iskal nož. Prestani primarni strah je za dalj časa resno načel tožničino duševno ravnovesje. Zaradi tega ima težave z nespečnostjo, tesnobo in občutkom ogroženosti, potrebuje tudi psihoterapevtsko pomoč. Glede na poškodbe vitalnih delov je utemeljen tudi tožbeni zahtevek za strah za izid zdravljenja. Dosojena odškodnina v višini 4.000,00 EUR je povsem primerna in niti najmanj pretirana.
Toženec je z dejanji, ki jih je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno osebnostno pravico do časti po 181. členu OZ. To je posebna oblika nepremoženjske škode, ki je bila tožnici priznana v primerni višini 1.000,00 EUR.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nedovoljeni pritožbeni razlogi – prekluzija – protispisnost – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene – izpodbijanje dejanskega stanja
Skladno s pravno teorijo in sodno prakso mora stranka v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje strank, prič) pomenijo takšno zahtevo.
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
V zvezi z odločitvijo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi bi moralo sodišče prve stopnje izvesti še dokaz z zaslišanjem tožene stranke. Brez zaslišanja pravdnih strank sodišče ne more odločiti o tem, ali glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče prve stopnje je zaradi presoje, da je sporno le pravno vprašanje, nepravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje strank, saj je zaradi tega ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odločitve o sodni razvezi tožničine pogodbe o zaposlitvi. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki zaradi neizvedbe dokaza z njenim zaslišanjem ni bila dana možnost izjave v postopku pred sodiščem. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
revizija – predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Stranka ima tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravico do izjavljanja o procesnem gradivu, nima pa pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva. Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku ne velja le, če ima stranka opravljen pravniški državni izpit, kar pa mora izkazati že ob vložitvi izrednega pravnega sredstva.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080086
ZLNDL člen 2, 2/1. ZPN člen 7.
pridobitev lastninske pravice – lastninjenje – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo – pravočasnost dokaznega predloga
Za pridobitev pravice uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini, na katerem je bil s sredstvi zasebnega uporabnika trajno zgrajen objekt, je bilo bistveno, da je bil objekt zgrajen s soglasjem pravne prednice tožene stranke ter da se je potem s strani investitorja tudi uporabljal. Soglasje za izgradnjo trajnega objekta je namreč vsebovalo dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo, slednje pa je impliciralo pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajeni objekt stal.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 227, 296, 383, 392.
izvršilni postopek – osebni stečaj – ustavitev izvršbe – nadaljevanje ustavljenega izvršilnega postopka – ločitvena pravica
Izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je zgolj deklaratorne narave, in čeprav je bila sprejeta naknadno, že po končanju postopka osebnega stečaja, tudi pravilna. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, namreč v nobenem primeru in ne glede na končanje postopka osebnega stečaja ni mogoče več nadaljevati. Predhodna odločitev sodišča za prekinitev postopka tega ne more spremeniti. Upnik v tem postopku ni pridobil ločitvene pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0080063
ZOR člen 103. OZ člen 1060. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZKZ člen 10, 10/2, 21, 21/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – zakonita posest – ničnost pogodbe – promet s kmetijskim zemljiščem – omejitve prometa s kmetijskimi zemljišči – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost kupca
Kljub temu, da na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti, morajo biti dejstva, ki tvorijo podlago za izrek ničnosti, zatrjevana.
URS člen 2, 33. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 5/3, 20, 27, 29.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje – finančna preiskava – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – stopnja verjetnosti – dokazno breme – pravica do zasebne lastnine
Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v odpravi nevarnosti, da tega premoženja po končanem pravdnem postopku ne bo mogoče več odvzeti. Ker gre za poseg v pravico do zasebne lastnine, mora sodišče opraviti strogi test sorazmernosti in dovoliti začasno zavarovanje le v tisti meri, da se zagotovi učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora in prepreči nepravično obogatitev na protipraven način. Pri tem mora upoštevati, da stvarni obseg začasnega zavarovanja zajema le tolikšno premoženje, ki je ekvivalentno zatrjevani vrednosti premoženja nezakonitega izvora.
V nadaljnji fazi ugovornega postopka mora sodišče upoštevati tudi težak položaj tožene stranke, ki lahko domnevo iz 5. člena ZOPNI glede na dokazno breme, kot ga ureja 27. člen citiranega zakona, izpodbijal le, če izkaže, da premoženje ni nezakonitega izvora. Gre za težak procesni položaj toženca, ki mora v kratkem času podati trditve in predložiti dokaze za premoženje, ki je bilo pridobljeno za več let nazaj.
Način zavarovanja je primeren in nujen, če je z njim mogoče doseči odpravo dejansko obstoječe nevarnosti za kasnejšo izvršitev odvzema premoženja nezakonitega izvora, ukrep pa mora biti proporcionalen in lahko seže le na takšen obseg premoženja, ki ustreza ocenjeni višini ugotovljenega obsega premoženja nezakonitega izvora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086123
KZ-1 člen 57, 57/3, 61. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 402, 402/3, 506, 506/4.
pogojna obsodba - posebni pogoji - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic preklic pogojne obsodbe - odprava posebnega pogoja - osebni stečaj - nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razveljavitev sklepa
S tem, ko sodišče prve stopnje razen okoliščine, da je obsojenec v osebnem stečaju, ni ugotovilo nobenih drugih okoliščin glede morebitne nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja v pogojni obsodbi, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - znesek dosežene koristi - neupravičena uporaba nepremičnine - najemnina - korist, ki bi jo obogateni lahko imel - vlaganja v nepremičnino - upoštevanje vlaganj - nedobrovernost
Ob upoštevanju obogatitvenega načela lahko tožeča stranka zahteva le povračilo tistega, za kolikor je bila tožena stranka obogatena (torej znesek dosežene koristi). S tem, ko je tožena stranka neupravičeno uporabljala nepremičnino, je onemogočila njeno uporabo tožeči stranki ter si pridobila korist, ki je v tem primeru v brezplačni uporabi nepremičnine, zato mora tožena stranka tožeči stranki povrniti znesek, ki ustreza najemnini za uporabljano nepremičnino.
Sodišče prve stopnje je vlaganja tožene stranke upoštevalo v njeno korist s tem, ko je toženi stranki naložilo plačilo uporabnine le v višini najemnine, kot bi lahko bila dosežena brez zatrjevanih vlaganj, v preostalem delu pa je (ker je štelo, da se je dosežena najemnina povečala zaradi vlaganj tožene stranke) tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ni pomembno, ali za obogatenega pomeni uporaba stvari objektivno korist ali ne, oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je (neupravičeno) uporabljal. Drugačna razlaga (samo dejanske koristi, ki jo je imel) bi bila v nasprotju s pravnim redom, ki na obligacijskem področju terja od vsakogar, da ravna gospodarno. Če stvari, ki jo ima uporabi, ne uporablja v celoti in ves čas, gre to v njegovo breme.
razrešitev upravitelja – razlogi za razrešitev upravitelja – položaj in pristojnosti upravitelja – obveznosti upravitelja
Upraviteljevo prerekanje terjatev, ker je ocenil, da gre za zastarano terjatev, ne pomeni kršitve in ne more imeti za posledico razrešitev upravitelja. Ne upravitelj ne sodišče v tem postopku ne odločata o utemeljenosti takšnega prerekanja, temveč se o tem razsoja v pravdnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060265
OZ člen 131, 186. ZPP člen 186b, 233, 337, 339, 339/2, 339/2-8. KZ-1 člen 38.
denarna veriga – pomoč – odškodninska odgovornost pomagača – solidarna odškodninska odgovornost – kršitev pravice do izjave – pravočasnost dokaznega predloga – zaslišanje prič – privilegirana priča – dovoljene pritožbene novote
V skladu z drugim odstavkom 186. člena OZ je odgovornost napeljevalcev in pomagačev k nastali škodi solidarna, kar pomeni, da slednji odgovarjajo skupaj z odgovornimi osebami, tožbeni zahtevek pa je mogoče za celotno škodo naperiti tudi zoper njih. Sodišče je sicer odločilo, da sta bila toženca v konkretnem primeru zgolj kontaktni osebi, preko katerih sta tožnika dostopala do A. A. oziroma B. B. in da zato njuno ravnanje ni protipravno. Menilo je, da tožnikoma drugačne vloge tožencev pri poslovanju podjetja ni uspelo dokazati. Takšna odločitev sodišča prve stopnje pa je po oceni sodišča druge stopnje preuranjena, saj sodišče neutemeljeno ni izvedlo vseh predlaganih dokazov.
POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079565
OZ člen 677, 688. ZPP člen 226, 226/2.
prevozna pogodba - prejemnik pošiljke - pošiljatelj - zavezanec za plačilo - prevzem pošiljke - listina v tujem jeziku - prevodi listin - pomen posameznih izrazov - stranka pomen izrazov pojasni sama
V primeru, ko je ob izročitvi pošiljke za prevoz izdan tovorni list, je zavezanec za plačilo prejemnik, če ni v tovornem listu izrecno določeno drugače. Čeprav je osnovni namen izdaje tovornega lista zagotoviti dokaz o tem, kaj je bilo prevzeto za prevoz in v kakšnem stanju, tovorni list vsebuje tudi druge podatke - tudi podatke o tem, kdo plača stroške v zvezi s prevozom. Če torej tovorni list ne določa, da je zavezanec za plačilo pošiljatelj (po OZ je to stranka prevozne pogodbe) ali kdo drug, je zavezanec za plačilo prejemnik. Vendar to za nastop obveznosti plačila ni dovolj. Prevzemnik se (šele) s prevzemom pošiljke in morebitnega tovornega lista zaveže, da bo prevozniku plačal prevoz in vsote, ki obremenjujejo pošiljko.
Ni dovolj, da je tožeča stranka sama pojasnila pomen izrazov v rubrikah tovornega lista (za katerega zaradi opustitve predložitve overjenega prevoda niti ni mogoče zanesljivo trditi, da to je) oziroma je sodišču prve stopnje poslala prevode tistih listin, za katere je (sama) štela, da jih je mogoče šteti kot listine v tujem jeziku. Če bi takšno prakso dopustili, bi nedvomno izzvali zlorabe. Stranke bi prevode posameznih izrazov ali listin lahko prilagajale svojim interesom v pravdi. Poleg tega tudi sam ZPP ne določa nobene izjeme, po kateri listini, sestavljeni v tujem jeziku, ne bi bilo treba priložiti tudi overjenega prevoda oziroma stranke te dolžnosti ne odvezuje, če pomen izrazov pojasni sama. Čeprav je na listini samo nekaj izrazov v tujem jeziku, ni mogoče zanesljivo ugotoviti njene vsebine, s tem pa pomena, ki ga ima v pravu.
Tožniki so kredit poplačali in tožbo delno umaknili, ta dejstva pa utemeljujejo nov izračun dolžne sodne takse. V primeru, ko se postopek (delno) konča z umikom pred razpisom naroka za glavno obravnavo, se namreč količnik po tar. št. 1111 zniža na 1,0 (tar. št. 1112 Taksne tarife). Vrednost predmeta postopka je eden od odločilnih elementov pri odločanju o taksni oprostitvi, zato je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obtoženec je bil pred uveljavitvijo ZKP-L štirikrat pravnomočno obsojen za različna kazniva dejanja. Do uveljavitve ZKP-L je na podlagi drugega odstavka 149. člena ZKP policija lahko zoper tistega, za katerega so obstajali razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, vzela bris ustne sluznice. Tega policija ob obravnavi obtoženca ni storila iz razloga, ker je DNK profil že hranila v bazi podatkov. Policija bi obtožencu v postopkih, v katerih je bil pravnomočno obsojen, vsakokrat lahko odvzela slino in izdelala DNK profil, vendar bi bilo to nesmiselno, saj se je obtoženčev profil že nahajal v bazi podatkov.