plačilo sodne takse - očitna pomota pri plačilu sodne takse - namen sodnih taks
Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni račun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način - s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni račun. Izpostaviti je namreč treba namen sodnih taks, kot ene od obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij (primerjaj prvi odstavek 146. člena Ustave RS). Namen tega instituta je, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote. Sodne takse so zato predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline (tako tudi v odločbi VSC II Ip 223/2013 z dne 14. 6. 2013).
ZPP člen 394, 394-2, 394-10, 395, 395/1, 458, 458/9.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Nadaljnje trditve v predlogu za obnovo postopka, ki jih tožena stranka ponavlja v pritožbi, da bi namreč v postopku pred izdajo sodbe zaradi spornega dejanskega stanja morala biti izvedena glavna obravnava, na kateri bi toženec lahko obrazložil svoje stališče glede samih dejstev nastanka škodnega primera (smiselno torej 2. točka 394. člena ZPP, ki zajema tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), prav tako niso utemeljene. Prvi odstavek 395. člena ZPP namreč določa, da se iz tega razloga obnova postopka ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. Torej je predlog za obnovo postopka še toliko bolj neutemeljen, če tega razloga tožena stranka v prejšnjem postopku sploh ni uveljavljala, kot je to razvidno v tej zadevi.
vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom – delni umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – nadaljevanje postopka – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba v sporu majhne vrednosti – pritožbeni rok – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Zoper sodbo in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se stranke lahko pritožijo v osmih dneh (tretji odstavek 458. člena ZPP), na kar je bila tožeča stranka pravilno opozorjena (točka 1. pravnega pouka).
Obtoženec je bil pred uveljavitvijo ZKP-L štirikrat pravnomočno obsojen za različna kazniva dejanja. Do uveljavitve ZKP-L je na podlagi drugega odstavka 149. člena ZKP policija lahko zoper tistega, za katerega so obstajali razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, vzela bris ustne sluznice. Tega policija ob obravnavi obtoženca ni storila iz razloga, ker je DNK profil že hranila v bazi podatkov. Policija bi obtožencu v postopkih, v katerih je bil pravnomočno obsojen, vsakokrat lahko odvzela slino in izdelala DNK profil, vendar bi bilo to nesmiselno, saj se je obtoženčev profil že nahajal v bazi podatkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je organizirala delovni proces tako, da je ukinila organizacijsko enoto, v kateri je bil zaposlen tožnik in prerazporedila posamezne tožnikove naloge na ostale zaposlene. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, kar pomeni, da je podan zakonit odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 2, 39. ZPIZ-2 člen 429. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pisno soglasje delavca
Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti tožnici spregledalo določbo 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki ima glede na določbe ZDR-1 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaposlenim invalidom, ki ne izpolnjujejo pogojev za invalidsko upokojitev, za delavce ugodnejšo določbo, po kateri sme tem delavcem delovno razmerje prenehati le z njihovim pisnim soglasjem. Sodišče prve stopnje se do navedenega ni opredelilo in je preuranjeno zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj je upoštevalo le določbe 1. odstavka 116. člena ZDR-1 in določbe predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZOR člen 18, 170. ZPP člen 2, 2/8, 2/8-8, 154, 154/1.
zdravniška napaka - povrnitev pravdnih stroškov
Kršitve določb 286. člena ZPP so relativnega značaja prvi odstavek 339. člena. Relativne bistvene kršitve pa je v pritožbi dopustno uveljavljati le ob izkazanem pogoju nekrivde iz prvega odstavka 286.b člena. Enako velja tudi za uveljavljanje kršitve po 8. točki drugega odstavka 339.člena ZPP, saj nanjo pritožbeno sodišče ne pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 286.b člena ZPP).
Dejstvo, da so stroški izvedenca bili potrebni, so pa neodvisni od uspeha v postopku in od višine zahtevka, tako še ne nudi podlage za zaključek, da jih mora povrniti tožeči stranki nasprotna stranka, še zlasti ob dejstvu, ko tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni bila uspešna.
kazniva dejanja zoper življenje in telo – uboj – starejši mladoletnik – silobran – uboj na mah – močna razdraženost – odločba o kazenski sankciji – mladoletniški zapor – izbira kazenske sankcije – olajševalne in obteževalne okoliščine
Presoja pritožbenih navedb, da je starejši mladoletnik ravnal v silobranu oziroma izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja uboja na mah.
Ob upoštevanju dejanskih okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije, je v konkretnem primeru na mestu izrek mladoletniškega zapora in ne katerega od vzgojnih ukrepov za mladoletnike.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086110
ZKP člen 117, 117/1, 366, 366/1, 314 – 317, 371, 371/2, 442a. KZ-1 člen 99, 99/9, 99/9-1, 204, 204/1, 204/2. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sodbo – rok za vložitev pritožbe – podaljšanje roka za vložitev pritožbe – prava nevešča stranka – pravočasnost pritožbe – vročanje pisanj – vročanje po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku – vročitev prepisa zvočnega posnetka zapisa – zapisnik o glavni obravnavi – tatvina – majhna tatvina
Sodišče prve stopnje je s sklepom obdolžencu podaljšalo rok za vložitev pritožbe na način, da mu 15-dnevni rok začne teči od vročitve prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Sodišče prve stopnje za izdajo tovrstnega sklepa ni imelo podlage v ZKP. Ta rok je prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne dovoljuje. Od prava nevešče stranke pa se ne more pričakovati, da bi preverjala, ali ima takšen sklep podlago v določbah kazenskega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti
Tožnik je na delo prihajal z naslova C. in se na ta naslov vračal, ne da bi toženo stranko o tem obvestil, tožena stranka pa mu je v tem obdobju izplačevala prevozne stroške glede na naslov, ki ga je tožnik sporočil toženi stranki kot naslov, s katerega naj bi prihajal na delo in z dela. Tožnik o spremembi naslova tožene stranke ni obvestil. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnikovo ravnanje predstavlja hujšo kršitev, ki je podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je delal na oddelku, kjer so razpolagali z zaupnimi podatki, zato bi moral uživati zaupanje vodstva, vendar se je zaupanje vanj zaradi opustitve obveznosti sporočanja podatka o bivališču in posledično neutemeljeno izplačanih prevoznih stroškov porušilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - izstavitev posebne pogodbe o zaposlitvi - predhodno uveljavljanje varstva pravic - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z izstavitvijo (posebne) pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalec. Z ugotovitvijo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 10. 2009 dalje in ob dejstvu, da je bila pogodba o zaposlitvi, ki je pričela veljati s 1. 10. 2009, sklenjena za delovno mesto svetovalec, ima tožnica dejansko že pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalec in zato posebna oziroma ponovna izstavitev take pogodbe ni potrebna.
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določb 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določajo kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnica predhodnega postopka pri delodajalcu v zvezi z izstavitvijo pogodbe za točno določeno delovno mesto (in naziv) ni izvedla, bi sodišče prve stopnje moralo zavreči tožbo v primarnem in podrednem zahtevku druge alineje III. točke izreka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZGD-1 člen 425, 522.ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a.
stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravni naslednik
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upniki zahtevajo plačilo od družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. V konkretnem primeru tožnica s tožbo uveljavlja terjatve iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnino), ki so ji nastale do prenehanja delodajalca A. d. o. o. Tožnici je delovno razmerje pri tej družbi prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca. Ta delodajalec je prenehal po skrajšanem postopku brez likvidacije. Iz podatkov AJPES je razvidno, da celotno premoženje družbe, ki bo ostalo, preide na družbenika (sedaj toženi stranki), ki sta tudi prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Toženi stranki oziroma družbenika izbrisane družbe zato nastopata kot pravna naslednika izbrisane družbe. Na podlagi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pa je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
URS člen 23. ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne odločitve v drugem postopku - predhodno vprašanje - načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Tudi, če bi akceptirali stališče sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve, ni dvoma, da okoliščina prekinitve postopka VIII Pg 914/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti določbe drugega in tretjega odstavka 3. člena ZPVPJN in načelo smotrnosti ter ekonomičnosti postopka (slednje je osnovno vodilo pri presoji, ali postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja, prekiniti), po pravilnem (in obrazloženem) stališču pritožbe narekuje sprejem drugačne (nasprotne) odločitve. In to tudi zaradi varovanja ustavne pravice tožnice do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in sojenja v razumnem roku.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 49/1, 51, 51/1-1, 51/2.
plačilo za delo cenilca - dopolnilno mnenje in cenitev - zbiranje dodatne dokumentacije - materialni stroški
Za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma cenitve se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika cenilcu prizna nagrada le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku od cenilca (še) ni zahtevalo.
Sodišče mora otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka za razvezo zakonske zveze in njegovih posledicah.
Pri presoji izpodbijanih upravnih odločb v stroškovnem delu obeh izrekov ter vtoževanem povračilu stroškov za zastopanje po pooblaščenem odvetniku je potrebno uporabiti 113. člen ZUP. V 1. odstavku 113. členu ZUP je določeno, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V citiranem členu ZUP so sicer stroški postopka navedeni primeroma in med njimi kot takšni določeni tudi stroški za pravno zastopanje. S to določbo niso urejeni le stroški organa, med katere naj stroški za zastopanje stranke ne bi sodili, kot zmotno razloguje prvostopenjsko sodišče. Določba 1. odstavka 113. člena ZUP eksplicitno ureja tako stroške organa kot tudi stranke, ki nastanejo med ali zaradi postopka, in sicer na način, da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Gre za načelno stroškovno zakonsko ureditev, za katero ni bistven uspeh stranke o rešitvi njene zahteve, niti potrebnost stroškov za zastopanje. Le stroški postopka, ki se začnejo po uradni dolžnosti, so urejeni drugače. Če se postopek, uveden po uradni dolžnosti, za stranko konča ugodno, gredo stroški, med katere sodijo tudi stroški pravnega zastopanja stranke, v breme organa (2. odst. 113. člena).
Sporni stroški za zastopanje po pooblaščenem odvetniku so nastali v predsodnem upravnem postopku, ki se je začel na zahtevo tožnika. To pomeni, da sta upravni odločbi, po katerih nosi sam svoje stroške, pravilni in zakoniti. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo stroškovnih izrekov v odločbah tožene stranke zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je bila v predsodnem postopku tožniku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Tožniku je bila priznana pravica do predčasne pokojnine, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa pokojninske dobe. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti pravilno zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %.
ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.
utemeljenost vnovčitve bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - namen bančne garancije - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo - upoštevanje ugovora procesnega pobota
Sedanji pravdni stranki sta za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti (in ne tudi za primer neizpolnitve, ki nastopi, če druga, pogodbi zvesta stranka, uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve) v drugem odstavku 19. člena Pogodbe dogovorili pogodbeno kazen, kot civilno sankcijo za primer kršitve obveznosti, opraviti izpolnitveno ravnanje (prvi odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). V zvezi s tem pritožnica utemeljeno opozarja, da pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo nima ničesar skupnega s pogoji, pod katerimi je mogoče vnovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma z njeno vnovčitvijo ni mogoče „pokrivati“ obveznosti iz naslova pogodbene kazni, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje in na tej podlagi tožbeni zahtevek zavrnilo.