dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Po 101. členu ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil za ohranjanje življenja. Samostojno hranjenje je pravni standard. Ni mogoče šteti, da bi se oseba samostojno hranila, v kolikor ni zmožna samostojnega razreza že pripravljene hrane. Enako je ta zakonski kriterij potrebno razlagati glede hranjenja z žlico brez razlivanja in uporabe vilic brez nevarnosti za samopoškodbo. V predmetni zadevi nezmožnost samostojnega hranjenja ni dokazana. Tožnica zaradi senilnega tremorja potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, saj se še vedno samostojno prehranjuje, ker hrano sama nosi v usta, kot je na IK I potrdila njena hčerka.
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZGD-1 člen 425, 522.ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a.
stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravni naslednik
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upniki zahtevajo plačilo od družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. V konkretnem primeru tožnica s tožbo uveljavlja terjatve iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnino), ki so ji nastale do prenehanja delodajalca A. d. o. o. Tožnici je delovno razmerje pri tej družbi prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca. Ta delodajalec je prenehal po skrajšanem postopku brez likvidacije. Iz podatkov AJPES je razvidno, da celotno premoženje družbe, ki bo ostalo, preide na družbenika (sedaj toženi stranki), ki sta tudi prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Toženi stranki oziroma družbenika izbrisane družbe zato nastopata kot pravna naslednika izbrisane družbe. Na podlagi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pa je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 49/1, 51, 51/1-1, 51/2.
plačilo za delo cenilca - dopolnilno mnenje in cenitev - zbiranje dodatne dokumentacije - materialni stroški
Za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma cenitve se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika cenilcu prizna nagrada le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku od cenilca (še) ni zahtevalo.
Uredba Sveta št. 987/2009 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 883/2004 člen 12. ZPIZ-2 člen 109.
starostna pokojnina – sorazmerni del – zavarovalna doba – služenje vojaškega roka
Za to, da se tožniku čas aktivne vojaške službe v bivši JLA v spornem obdobju všteje kot slovenska zavarovalna doba in da bi se ta doba upoštevala pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine, ni dejanske in ne pravne podlage.
Ker je odlog plačila sodne takse (ali obročno plačilo sodne takse) ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru domneva umika tožbe ne more nastopiti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za odpoved - zamuda roka - sodna razveza
Toženka se je z vsemi ravnanji tožnice, ki predstavljajo podlago za izredno odpoved PZ (da naj bi tožnica ponaredila potrdilo o zaposlitvi za določeno osebo; za določeno osebo ponaredila tri plačilne liste; na potrdilu o zaposlitvi ponaredila podpis direktorja; neupravičeno uporabila žig delodajalca in preko določenega sistema ponaredila tri plačilne liste), seznanila že 11. 7. 2014, ne pa šele potem, ko je proti koncu leta 2014 prejela kazensko ovadbo z dne 26. 11. 2014. Nepomembno je, kdaj se je rektor subjektivno odločil, da so podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč je bistveno, kdaj je bil objektivno seznanjen s temi pogoji oziroma razlogi. Toženka je že julija 2014 vedela za kršitev in obstoj odpovednega razloga in za storilca in vedela je tudi za vse znake očitanega kaznivega dejanja. Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana šele 15. 1. 2015, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je bila podana prepozno in je zato nezakonita.
URS člen 23. ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne odločitve v drugem postopku - predhodno vprašanje - načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Tudi, če bi akceptirali stališče sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve, ni dvoma, da okoliščina prekinitve postopka VIII Pg 914/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti določbe drugega in tretjega odstavka 3. člena ZPVPJN in načelo smotrnosti ter ekonomičnosti postopka (slednje je osnovno vodilo pri presoji, ali postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja, prekiniti), po pravilnem (in obrazloženem) stališču pritožbe narekuje sprejem drugačne (nasprotne) odločitve. In to tudi zaradi varovanja ustavne pravice tožnice do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in sojenja v razumnem roku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je organizirala delovni proces tako, da je ukinila organizacijsko enoto, v kateri je bil zaposlen tožnik in prerazporedila posamezne tožnikove naloge na ostale zaposlene. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, kar pomeni, da je podan zakonit odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 15/3, 22, 22/2, 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 80, 80/1.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje – lastnost zavarovanca – opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti – uskladitev lastnosti zavarovanca
Čeprav tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj ni bila vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo z vpisom v Poslovni register na podlagi ZPIZ-2 vzpostavljeno zavarovalno razmerje. Toženec je ugotavljal lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti in skladno z drugim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 ugotovil, da ima tožnik, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja pridobitno dejavnost (prvi odstavek 15. člena ZPIZ-2) status zavarovanca od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije, do izbrisa. Glede na to, da je bil tožnik v spornem obdobju kot nosilec samostojne dejavnosti vpisan v Poslovni register Republike Slovenije in da v tem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 15. člena ZPIZ-2, kot je odločil toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z drugostopenjsko odločbo. Zato sta odločbi pravilni in zakoniti.
kazniva dejanja zoper življenje in telo – uboj – starejši mladoletnik – silobran – uboj na mah – močna razdraženost – odločba o kazenski sankciji – mladoletniški zapor – izbira kazenske sankcije – olajševalne in obteževalne okoliščine
Presoja pritožbenih navedb, da je starejši mladoletnik ravnal v silobranu oziroma izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja uboja na mah.
Ob upoštevanju dejanskih okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije, je v konkretnem primeru na mestu izrek mladoletniškega zapora in ne katerega od vzgojnih ukrepov za mladoletnike.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.
ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnik zaradi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi kriterijev iz 2. odstavka 118. člena ZDR-1 upravičen do denarnega povračila v višini njegovih devetih bruto plač. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo, da je tožnik star 45 let in po poklicu zidar, kar kaže na možnost njegove nadaljnje zaposlitve ali kot zidar ali kot varnostnik. Upoštevalo je tudi, da je bil pri toženi stranki zaposlen dobrih 7 let in da je prišlo do nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato, ker si tožena stranka ni dovolj prizadevala, da bi tožniku našla delo na drugem delovnem nalogu (čeprav je to delo obstajalo). Ker je poleg tega upoštevalo tudi, da so tožnikove možnosti za novo zaposlitev zmanjšane zaradi njegovih zdravstvenih težav, do katerih je prišlo po izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi bolečin v nogi, je denarno povračilo v višini osmih njegovih bruto plač primerno oziroma ustrezno.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060356
OZ člen 160, 198, 299, 299/2. ZOR člen 219, 324, 324/2. ODZ paragraf 1319. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125, 150. ZPP člen 9, 286, 286/4, 286b, 286b/1.
porušenje zgradbe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – neupravičena pridobitev – višina koristi – neprofitna najemnina – upoštevanje hipotetičnih stroškov upravljanja in vzdrževanja – pobotni ugovor – sokrivda tožeče stranke za nastalo škodo – nujni stroški reševanja – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – ugovor zastaranja – načelo iskrenosti oziroma popolnosti – dolžnost stranke govoriti resnico – takojšnje grajanje procesnih kršitev
Pravilno je stališče prvega sodišča, da zgolj pravnomočen sklep o začasni odredbi o zavezančevi obveznosti prenesti upravičencu v začasno uporabo posamezne poslovne prostore in stanovanja še ne povzroči prenehanja pravice tožnikov do odškodnine oziroma do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Za nastop takšne posledice je treba dokazati, da je bil poslovni prostor oziroma stanovanje res izročen v posest upravičencu. Z začasno odredbo se podržavljeno premoženje ni vrnilo upravičencu v last, zato sklep o začasni odredbi ne more imeti enakih učinkov kot pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Ni pomembno, ali je toženka tudi po 7. 12. 1991 z imetniki stanovanjske pravice sklepala najemne pogodbe za stanovanja za neprofitno najemnino. Bistveno je, kakšno korist bi tožniki lahko dosegli, če bi zgradbo lahko uporabljali oziroma upravljali. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so stanovanja v zgradbi uporabljali imetniki stanovanjske pravice, zato bi jim bili tudi tožniki dolžni ta stanovanja oddajati za neprofitno najemnino (125. člen in 150. člen SZ). Prvo sodišče je zato pravilno upoštevalo neprofitno najemnino.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-3, 111/, 111/3, 162. KZ-1 člen 196, 196/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - nezakonitost odpovedi - zamuda roka - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - neizrabljen letni dopust - nadomestilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 zaradi dolgovanih razlik v plači, prepozna. Zadnja dolgovana razlika v plači je zapadla v plačilo julija 2013, tožnik pa je izredno odpoved podal šele 28. 4. 2014. Po drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Tožnik se neutemeljeno zavzema za upoštevanje tega roka, sklicujoč se pri tem na krivdni razlog z znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev iz prvega odstavka 196. člena KZ-1, saj to ni bil predmet izredne odpovedi. Ta je temeljila le na očitku dolgovanih razlik v plači od leta 2009, pri čemer je tožnik izpostavil zgolj kršitev splošne delodajalčeve obveznosti delavcu zagotoviti plačilo za delo. Tudi iz tistega dela izredne odpovedi, ki se izrecno sklicuje na pravočasnost odpovedi, ni mogoče sklepati na utemeljenost v pritožbi zatrjevanega daljšega roka, ki naj bi se iztekel šele julija 2020.
Zaradi nezakonitosti tožnikove izredne odpovedi ni podlage za ugoditev tožnikovi pritožbi oziroma njegovemu zahtevku na plačilo odpravnine (kot za primer redne odpovedi iz poslovnega razloga) in odškodnine za čas odpovednega roka po tretjem odstavku 111. člena ZDR-1.
Tožniku je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in tožnik od takrat dalje ni več mogel koristiti dopusta pri toženi stranki. Vprašanje zakonitosti tožnikove izredne odpovedi je po ustaljeni praksi predhodno vprašanje v zvezi z institutoma odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, ne pa tudi v zvezi z vprašanjem, zakaj tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni mogel izrabiti celotnega letnega dopusta. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno tožniku v korist upoštevalo okoliščino njegovega dalj časa trajajočega bolniškega staleža - vse do zaključka delovnega razmerja. Ravno takšne okoliščine, ki kažejo na objektivno nemožnost koriščenja letnega dopusta, dajejo podlago za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo nadomestilo za neizrabljene dni letnega dopusta.
zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - prenehanje obveznosti - odpust dolga - izrecna izjava upnika, da se odpoveduje zahtevku
Samo dejstvo, da plačila zamudnih obresti v dolgoletnem poslovnem sodelovanju tožeča stranka ni zahtevala (kar naj bi predstavljalo ustaljeno prakso poslovanja), da je celo priznavala „super rabat“, da jih ni v pobot uveljavljala niti v drugih postopkih, da zaradi njih ni vnovčevala garancije ipd., še ne more pomeniti, da je tožeča stranka odpustila dolg, ki je toženi stranki na podlagi zakona in pogodbe nastal iz naslova zamudnih obresti. Odločilno je, da bi moral dogovor med pogodbenicama temeljiti na izrecni izjavi upnika, da se odpoveduje zahtevku za plačilo zamudnih obresti.
ZDR90 člen 17, 17/1, 17/1-3, 18, 18/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 237. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/4, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - projektno delo
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi večih pogodb o zaposlitvi za določen čas za izvajanje raznih projektov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da potreba tožene stranke po tožničinem delu ni bila zgolj začasne narave in ni bila vezana le na projekte, ki so sicer predstavljali formalno podlago sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka ni dokazala, da so se v okviru programske skupine, v kateri je delala tožnica, izvajali različni raziskovalni programi, ki naj bi bili vsi projektno organizirani. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožničino dejansko delo vezano le na projekte ter da bi se delo ob spremembi projektov tudi dejansko spremenilo, je zahtevku za transformacijo ter za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, posledično pa tudi za reparacijo in reintegracijo, utemeljeno ugodilo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka o prenosu terjatve na toženo stranko obveščena z obvestilom z dne 27. 12. 2006. Od tega trenutka, ko je bila tožeča stranka seznanjena, da je bila med cedentom in cesionarjem sklenjena cesija, je bila svojo obveznost dolžna izpolniti prevzemniku terjatve. Zato je tožeča stranka pravilno namesto odstopniku terjatve obveznost izpolnila toženi stranki kot novemu upniku.
pogodba o pitanju telet – kršitev pogodbe – sestavine pogodbe – rok – pogodba za določen čas – fiksen pravni posel
Za tako imenovan fiksen pravni posel gre, ko se pogodbeni stranki dogovorita o tem (ko torej v tem oziru obstaja jasno izraženo soglasje njunih volj), ali ko to (jasno) izhaja že iz narave pravnega posla. Da v tej zadevi ne gre za tak položaj, nakazuje že dejstvo, da je bil rok pogodbeno določen v časovnem razponu.