ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.
ZZVZZ člen 29, 29/1, 29/1-1. ZDR-1 člen 167, 167/2. ZS člen 3, 3/2.
obvezno zdravstveno zavarovanje – poslovodna oseba – družbenik – družba z omejeno odgovornostjo – odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi – nadomestilo plače – nadomestilo za čas zadržanosti od dela – zakonska praznina – odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov
Tožnik, ki je obvezno zdravstveno zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba družbe z omejeno odgovornostjo, je upravičen do nadomestila plače oziroma dohodka na dan, ko je bil odsoten z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je bila v predsodnem postopku tožniku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Tožniku je bila priznana pravica do predčasne pokojnine, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa pokojninske dobe. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti pravilno zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %.
Ob pravilno ugotovljeni preostali delovni zmožnosti tožnice (invalidke III. kategorije) in že priznani pravici do premestitve na drugo ustrezno delo v polnem delovnem času ni dejanske podlage za vtoževano časovno razbremenitev in posledično niti za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 15/3, 22, 22/2, 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 80, 80/1.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje – lastnost zavarovanca – opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti – uskladitev lastnosti zavarovanca
Čeprav tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj ni bila vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo z vpisom v Poslovni register na podlagi ZPIZ-2 vzpostavljeno zavarovalno razmerje. Toženec je ugotavljal lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti in skladno z drugim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 ugotovil, da ima tožnik, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja pridobitno dejavnost (prvi odstavek 15. člena ZPIZ-2) status zavarovanca od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije, do izbrisa. Glede na to, da je bil tožnik v spornem obdobju kot nosilec samostojne dejavnosti vpisan v Poslovni register Republike Slovenije in da v tem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 15. člena ZPIZ-2, kot je odločil toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z drugostopenjsko odločbo. Zato sta odločbi pravilni in zakoniti.
URS člen 23. ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne odločitve v drugem postopku - predhodno vprašanje - načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Tudi, če bi akceptirali stališče sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve, ni dvoma, da okoliščina prekinitve postopka VIII Pg 914/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti določbe drugega in tretjega odstavka 3. člena ZPVPJN in načelo smotrnosti ter ekonomičnosti postopka (slednje je osnovno vodilo pri presoji, ali postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja, prekiniti), po pravilnem (in obrazloženem) stališču pritožbe narekuje sprejem drugačne (nasprotne) odločitve. In to tudi zaradi varovanja ustavne pravice tožnice do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in sojenja v razumnem roku.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 38, 40, 40/4, 44, 44/1, 44/5. Zodv člen 19. OT člen 19.
pravni interes za pritožbo - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - načelo stroge formalne legalitete - pojasnila o uporabi tarife
Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti s pravnomočnim sklepom o končanju postopka osebnega stečaja St 2315/2011 z dne 7. 2. 2013, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, ni bil določen, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZIZ, dolžniku najprej določilo rok za prostovoljno izpolnitev, nato pa za primer, če terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovolilo izvršbo.
Sodišče mora otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka za razvezo zakonske zveze in njegovih posledicah.
Pri presoji izpodbijanih upravnih odločb v stroškovnem delu obeh izrekov ter vtoževanem povračilu stroškov za zastopanje po pooblaščenem odvetniku je potrebno uporabiti 113. člen ZUP. V 1. odstavku 113. členu ZUP je določeno, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V citiranem členu ZUP so sicer stroški postopka navedeni primeroma in med njimi kot takšni določeni tudi stroški za pravno zastopanje. S to določbo niso urejeni le stroški organa, med katere naj stroški za zastopanje stranke ne bi sodili, kot zmotno razloguje prvostopenjsko sodišče. Določba 1. odstavka 113. člena ZUP eksplicitno ureja tako stroške organa kot tudi stranke, ki nastanejo med ali zaradi postopka, in sicer na način, da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Gre za načelno stroškovno zakonsko ureditev, za katero ni bistven uspeh stranke o rešitvi njene zahteve, niti potrebnost stroškov za zastopanje. Le stroški postopka, ki se začnejo po uradni dolžnosti, so urejeni drugače. Če se postopek, uveden po uradni dolžnosti, za stranko konča ugodno, gredo stroški, med katere sodijo tudi stroški pravnega zastopanja stranke, v breme organa (2. odst. 113. člena).
Sporni stroški za zastopanje po pooblaščenem odvetniku so nastali v predsodnem upravnem postopku, ki se je začel na zahtevo tožnika. To pomeni, da sta upravni odločbi, po katerih nosi sam svoje stroške, pravilni in zakoniti. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo stroškovnih izrekov v odločbah tožene stranke zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnik zaradi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi kriterijev iz 2. odstavka 118. člena ZDR-1 upravičen do denarnega povračila v višini njegovih devetih bruto plač. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo, da je tožnik star 45 let in po poklicu zidar, kar kaže na možnost njegove nadaljnje zaposlitve ali kot zidar ali kot varnostnik. Upoštevalo je tudi, da je bil pri toženi stranki zaposlen dobrih 7 let in da je prišlo do nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato, ker si tožena stranka ni dovolj prizadevala, da bi tožniku našla delo na drugem delovnem nalogu (čeprav je to delo obstajalo). Ker je poleg tega upoštevalo tudi, da so tožnikove možnosti za novo zaposlitev zmanjšane zaradi njegovih zdravstvenih težav, do katerih je prišlo po izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi bolečin v nogi, je denarno povračilo v višini osmih njegovih bruto plač primerno oziroma ustrezno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 49/1, 51, 51/1-1, 51/2.
plačilo za delo cenilca - dopolnilno mnenje in cenitev - zbiranje dodatne dokumentacije - materialni stroški
Za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma cenitve se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika cenilcu prizna nagrada le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku od cenilca (še) ni zahtevalo.
utemeljenost vnovčitve bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - namen bančne garancije - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo - upoštevanje ugovora procesnega pobota
Sedanji pravdni stranki sta za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti (in ne tudi za primer neizpolnitve, ki nastopi, če druga, pogodbi zvesta stranka, uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve) v drugem odstavku 19. člena Pogodbe dogovorili pogodbeno kazen, kot civilno sankcijo za primer kršitve obveznosti, opraviti izpolnitveno ravnanje (prvi odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). V zvezi s tem pritožnica utemeljeno opozarja, da pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo nima ničesar skupnega s pogoji, pod katerimi je mogoče vnovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma z njeno vnovčitvijo ni mogoče „pokrivati“ obveznosti iz naslova pogodbene kazni, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje in na tej podlagi tožbeni zahtevek zavrnilo.
Uredba Sveta št. 987/2009 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 883/2004 člen 12. ZPIZ-2 člen 109.
starostna pokojnina – sorazmerni del – zavarovalna doba – služenje vojaškega roka
Za to, da se tožniku čas aktivne vojaške službe v bivši JLA v spornem obdobju všteje kot slovenska zavarovalna doba in da bi se ta doba upoštevala pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine, ni dejanske in ne pravne podlage.
Ker je odlog plačila sodne takse (ali obročno plačilo sodne takse) ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru domneva umika tožbe ne more nastopiti.
refleksna škoda – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – dokazno breme
Pravica oškodovanca zahtevati povrnitev refleksne škode kot škode zaradi napake izvajalca, ki se odraža na drugih dobrinah naročnika, se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Na oškodovancu je dokazno breme, da izkaže, da škoda obstoji in da izvira iz sfere izvajalca.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073773
ZSReg člen 3, 3/3, 6, 8, 8/1, 8/5, 13, 13/2. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2.
konkurenca dveh predlogov za vpis, ki sta na sodni register prispela istega dne – odločanje o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – vpis spremembe poslovnega deleža v sodni register – vpis po uradni dolžnosti – načelo publicitete
Registrsko sodišče odloča po dnevnih in ne po urah. Glede na konkurenco obeh predlogov, pri čemer je moralo po uradni dolžnosti realizirati izdano začasno odredbo, je registrsko sodišče bilo dolžno najprej odločiti o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika. Če bi ravnalo drugače, kar narekujejo tudi posebne okoliščine primera v okviru odločanja o prispelih „predlogih“ istega dne, bi kršilo drugi odstavek 13. člena ZSReg, če bi najprej odločilo o predlogu subjekta vpisa za vpis spremembe poslovnega deleža in ostalih sprememb v sodnem registru.
Od 8. 8. 2015 dalje velja spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1, ki določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register.
uporabnina – nesoglasja med zakoncema v razveznem postopku – izselitev iz skupnega stanovanja – omejitev lastninskih upravičenj – pravica do zasebnosti
Sodišče prve stopnje je v zvezi s slednjim spregledalo skladno sodno prakso v primerih, ko se stranka iz skupnega stanovanja prostovoljno izseli, da so njena lastninska upravičenja omejena tudi s pravico nasprotne stranke do zasebnosti, zaradi česar preprečitev dostopa do stanovanja v 1. nadstropju ne more predstavljati protipravnega omejevanja tožnikove pravice do uporabe, potem ko se je iz njega izselil.
Če je bil tožnik po preselitvi v pritličje mnenja, da tožena stranka uporablja nesorazmerno velik del nepremičnine, bi drugačen način uporabe stanovanjske hiše lahko zahteval tudi pred sodiščem na podlagi 112. člena ZNP, vendar tega ni storil. Prav tako bi lahko zahteval delitev stvari, pa tudi tega ni storil. Vse do vložitve tožbe tožnik tudi nikoli ni zahteval plačila uporabnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085836
OZ člen 58, 73, 190, 842. ZNPosr člen 13, 13/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
posredniška pogodba – pogodba o nepremičninskem posredovanju – stranke pogodbe – dejansko vprašanje – pogodbena volja – storitev posredovanja – pooblastilo za sklenitev pogodbe – teorija realizacije – naknadna odobritev pogodbe – konkludentna odobritev – neupravičena pridobitev – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Naročitelj Pogodbe o posredovanju ni sklenil v imenu tožene stranke, temveč v svojem imenu. V takih okoliščinah pa o naknadni odobritvi iz 73. člena OZ ni mogoče govoriti.
Vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pogodbe.
Nesprejetje določene trditve kot dokazane in s tem resnične ter pravilne, ni enako neopredelitvi oziroma neupoštevanju te trditve. Sodišče namreč izvede dokazni postopek ravno iz razloga, da ugotovi, katero dejstva so dokazana (resnična) in katera ne ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odloči o zadevi. Zato zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje določenim trditvam tožeče stranke ni sledilo, ne pomeni, da je kršilo načelo kontradiktornosti oziroma, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Z njimi tožeča stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje.
Tožnik je s tem, ko je neposredno kupil gorivo pri določenem podjetju, ne da bi za to imel ustrezno pravno podlago kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ter akta o ustanovitvi tožene stranke. Za izvedbo sporne investicije (nabava bloka transformatorja) bi moral imeti soglasje edinega družbenika, saj to izhaja iz 16. člena akta o ustanovitvi. Ker tožnik soglasja ni pridobil, je kršil akt o ustanovitvi in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen pa je tudi pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izpovednega roka. Tožnik se je zavedal, da s svojim ravnanjem krši svoje delovne obveznosti, pri čemer ni šlo le za eno kršitev, temveč za (vsaj) dve. Tožena stranka je tako upravičeno izgubila zaupanje v tožnika, ki bi moral glede na svoj položaj direktorja še posebej paziti na spoštovanje predpisov ter na zakonito in nemoteno poslovanje. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI
VSL0081198
ZFPPIPP člen 130, 130/2, 131, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/5, 132/5-4, 246, 246/1. ZDavP-2 člen 193, 200. ZIZ člen 96. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 1046. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe – davčna izvršba – smiselna uporaba določb o sodni izvršbi – prodaja premičnin – načini prodaje – prodaja neposredno po dolžniku – komu se izpolnjuje – poprava sodbe – popravni sklep – napačna opravilna številka razveljavljenega sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota
Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.