pogodba o pitanju telet – kršitev pogodbe – sestavine pogodbe – rok – pogodba za določen čas – fiksen pravni posel
Za tako imenovan fiksen pravni posel gre, ko se pogodbeni stranki dogovorita o tem (ko torej v tem oziru obstaja jasno izraženo soglasje njunih volj), ali ko to (jasno) izhaja že iz narave pravnega posla. Da v tej zadevi ne gre za tak položaj, nakazuje že dejstvo, da je bil rok pogodbeno določen v časovnem razponu.
zavarovalna pogodba – zavarovalna premija – plačevanje premije – dolžnost plačevanja premije – trajanje zavarovanja – večletno zavarovanje – prenehanje zavarovalne pogodbe – odstop od zavarovalne pogodbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – sklep o združitvi pravd – sklep procesnega vodstva – spor majhne vrednosti – substanciranje dokaznega predloga – izdaja sodbe brez glavne obravnave – pritožbeni razlogi
Za prenehanje večletnega zavarovanja veljajo posebna pravila. OZ strankam pri teh pogodbah omogoča predčasno razdrtje, vendar šele po preteku treh let. Šele tedaj lahko vsaka stranka od pogodbe odstopi s šestmesečnim odpovednim rokom, prej pa ne.
ZIZ člen 4, 196, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 44. ZDPN-2 člen 4.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - plačilo davkov - nepozidano stavbno zemljišče - odmera davščin - dolžnost posredovanja podatkov FURS - davek na dodano vrednost - davek na promet z nepremičninami
Izvršilno sodišče mora v skladu z določbami ZIZ skrbeti tudi za to, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnin, poplačajo davščine. To seveda ne pomeni, da je sodišče odgovorno za opredelitev vrste davka in izračunavanje višine davka, ki ga je dolžan davčni zavezanec plačati, je pa po mnenju pritožbenega sodišča ob veljavni ureditvi v ZIZ dolžno storiti vse, da ugotovi, kolikšne davščine je dolžno državi oz. samoupravni lokalni skupnosti odvesti prednostno iz kupnine, preden se le-ta razdeli upnikom. V takšnem primeru, ko je sodišče opozorjeno, da gre za prodajo nepremičnin, pri kateri je za transakcijo kot davek predviden DDV in ne DPN, pa bi po mnenju pritožbenega sodišča moralo izvršilno sodišče, navkljub temu, da ima v spisu že podatek o odmeri davščin, le-tega preveriti tako, da pridobi na podlagi 4. člena ZIZ od ustreznega urada FURS vse podatke o tem, kakšen davek je potrebno plačati pri takšni konkretni transakciji, to je glede na vrsto nepremičnin in glede na subjekte, ki so v transakciji udeleženi.
izgubljeni dobiček – pravna napaka – odgovornost za pravne napake – škoda zaradi zaupanja
Za pravne napake prodajalec (odškodninsko) odgovarja po načelu odgovornosti za „škodo zaradi zaupanja“ (tretji odstavek 490. člena OZ). To pomeni, da krivda ni predpostavka obstoja odškodninske odgovornosti.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-3, 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2. ZDR-1 člen 147, 147/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – dolžnik upravitelja ni seznanil z zaposlitvijo – odpoved premoženjski pravici – za delo ne prejema plačila
Za presojo obstoja ugovornega razloga odpovedi premoženjski pravici ni pomembno le, ali je dolžnik pri družbi zaposlen oziroma ali ima sklenjeno pisno pogodbo o opravljanju funkcije direktorja. Pomembno je, ali dolžnik funkcijo direktorja v navedeni družbi opravlja in s tem tej družbi prinaša korist, ne da bi za to dobil odmeno v kakršnikoli obliki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023491
KZ člen 33, 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 105, 105/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1, 387, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca – opis kaznivega dejanja – preslepitev – kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin – konkretizacija zakonskih znakov – civilnopravno razmerje – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe – privilegij pridruženja
Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.
Trditvena podlaga tožnice je bila v tem delu nejasna, zato bi sodišče prve stopnje moralo v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožnico, da določno pojasni, kaj je bil vzrok škodnega dogodka, ali mokra klančina, ki je bila zato spolzka, ali povečano drseče (suhe) ploščice, in v čem so opustitvena ravnanja zavarovanca tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084744
OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 286, 286/4.
poroštvo – solidarno poroštvo – ugovor znižanja terjatve – plačilo garancije – prekluzija – ponovljeni postopek
Ker se višina terjatve glavnega dolžnika po kreditni pogodbi, za katero toženec odgovarja kot solidarni porok, z izplačilom garancije ni zmanjšala, toženčev ugovor znižanja terjatve ni utemeljen.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - alternativna izbira
Zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Oba načina sta transparentna. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Ni namreč mogoče posplošeno trditi, da so pri pisnih ponudbah ponudniki bolj zadržani pri ceni, ki jo ponujajo, ter da takšen način prodaje daje boljše rezultate. V kolikor obstaja resen namen za nakup premoženja, ki je predmet prodaje, je tudi ponujena cena temu ustrezna, lahko tudi višja od tržne cene.
vpis sklepa o začasni odredbi - učinek sklepa o izvršbi - zaznamba sklepa v sodni register - sklep o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - prepoved razpolaganja z deležem - izvršilno dejanje po uradni dolžnosti - vročitev sklepa o začasni odredbi - realiziranje odločbe
Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. Res pa je, kot pravilno opozarja A. A., da se s sklepom o začasni odredbi ne pridobi zastavna pravica.
Kdaj je A. A. prejel navedeni sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno, ali je bil sklep o začasni odredbi A. A. vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060356
OZ člen 160, 198, 299, 299/2. ZOR člen 219, 324, 324/2. ODZ paragraf 1319. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125, 150. ZPP člen 9, 286, 286/4, 286b, 286b/1.
porušenje zgradbe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – neupravičena pridobitev – višina koristi – neprofitna najemnina – upoštevanje hipotetičnih stroškov upravljanja in vzdrževanja – pobotni ugovor – sokrivda tožeče stranke za nastalo škodo – nujni stroški reševanja – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – ugovor zastaranja – načelo iskrenosti oziroma popolnosti – dolžnost stranke govoriti resnico – takojšnje grajanje procesnih kršitev
Pravilno je stališče prvega sodišča, da zgolj pravnomočen sklep o začasni odredbi o zavezančevi obveznosti prenesti upravičencu v začasno uporabo posamezne poslovne prostore in stanovanja še ne povzroči prenehanja pravice tožnikov do odškodnine oziroma do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Za nastop takšne posledice je treba dokazati, da je bil poslovni prostor oziroma stanovanje res izročen v posest upravičencu. Z začasno odredbo se podržavljeno premoženje ni vrnilo upravičencu v last, zato sklep o začasni odredbi ne more imeti enakih učinkov kot pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Ni pomembno, ali je toženka tudi po 7. 12. 1991 z imetniki stanovanjske pravice sklepala najemne pogodbe za stanovanja za neprofitno najemnino. Bistveno je, kakšno korist bi tožniki lahko dosegli, če bi zgradbo lahko uporabljali oziroma upravljali. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so stanovanja v zgradbi uporabljali imetniki stanovanjske pravice, zato bi jim bili tudi tožniki dolžni ta stanovanja oddajati za neprofitno najemnino (125. člen in 150. člen SZ). Prvo sodišče je zato pravilno upoštevalo neprofitno najemnino.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084777
OZ člen 480, 480/1. ZPP člen 201. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. ZST-1 člen 11.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) – opredmetena sredstva – zaloge – prodajna pogodba – pravice kupca – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – rok za sodno uveljavitev jamčevalnega zahtevka – zadržanje kupnine – udeležba intervenienta – stranski intervenient – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Zaradi intervencijskega učinka intervenient kasneje v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil, ne more trditi, da spor ni bil pravilno rešen, če je imel vse možnosti, da bi v korist stranke opravljal procesna dejanja in mu jih stranka s svojimi dejanji ni preprečevala.
predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - poroštvo - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva - poziv glavnemu dolžniku - izpolnitev obveznosti brez pisne zahteve
Za stališče sodišča prve stopnje, da bi upnik po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po začetku stečajnega postopka moral glavnega dolžnika ponovno pozivati k plačilu obveznosti, tudi sicer ni podlage v materialnem pravu.
Poleg tega je upnik trdil, da je bil nad glavnim dolžnikom začet postopek poenostavljene prisilne poravnave (9. 6. 2015, predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico pa je bil vložen 11. 6. 2015), s čimer je glavni dolžnik priznal, da ni sposoben poravnati svojih obveznosti, kar kaže na situacijo, obravnavano v drugem odstavku 1019. člena Obligacijskega zakonika, ko sme upnik terjati izpolnitev od poroka, ne da bi prej glavnemu dolžniku poslal pisno zahtevo z dodatnim rokom za izpolnitev obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085613
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 301, 301-7. ZPP člen 181, 181/1, 196. OZ člen 86, 87.
ničnost pogodbe o prevzemu dolga – ugotovitvena tožba – enotni sosporniki – zahtevki na podlagi 87. člena OZ – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika – vpliv na tretjega
Glede ugotovitve ničnosti določenega večstranskega pravnega razmerja je mogoče spor rešiti samo na enak način za vse pogodbene stranke.
Ker pravila materialnega prava določajo, kdaj so si stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov, OZ pa ne določa za vse stranke nične pogodbe enakih posledic, pač je vsaka dolžna vrniti le to, kar je sama prejela, pomeni, da v primeru zahtevkov na podlagi 87. člena OZ, pogodbene stranke niso enotni sosporniki.
V stečajnem postopku se preizkusijo le terjatve, ne pa obstoj pravic, pravnih razmerij ali pristnost ali nepristnost listin, kar vse je predmet ugotovitvene tožbe v pravdi. Na uveljavljanje ugotovitvene tožbe začetek stečajnega postopka nad katero od pogodbenih strank praviloma ne vpliva.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI
VSL0081198
ZFPPIPP člen 130, 130/2, 131, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/5, 132/5-4, 246, 246/1. ZDavP-2 člen 193, 200. ZIZ člen 96. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 1046. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe – davčna izvršba – smiselna uporaba določb o sodni izvršbi – prodaja premičnin – načini prodaje – prodaja neposredno po dolžniku – komu se izpolnjuje – poprava sodbe – popravni sklep – napačna opravilna številka razveljavljenega sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota
Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.
Vrnitev v prejšnje stanje ureja 116. člen ZPP, ki določa, da stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred njo. Omejena je le na primere, ko stranka zamudi rok iz upravičenih razlogov, ki jih mora dokazati. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Če stranka trdi, da ji vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba ali drugo izredno pravno sredstvo in ne vrnitev v prejšnje stanje. Zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnilo.
ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 158, 339, 339/2, 339/2-14.
sodna odločba – naložitev plačila sodne takse nasprotni stranki – uspeh v postopku – končni uspeh – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo materialnopravni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.
Ker tožnik dolžne sodne takse za tožbo ni plačal pravočasno, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP razširitev tožbe utemeljeno štelo za umaknjeno. Tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa ni plačana v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena.
ZASP člen 17, 22, 22/2, 81, 146, 146/1, 146/1-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 156, 157, 168, 168/4. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - neveljavnost tarife - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorsko varovanih del - primerna tarifa za uporabo zaščitenih avtorskih del - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel ZASP-B, saj jo je tožnik sprejel enostransko, brez sodelovanja reprezentativnih organov, zato ni veljavna.