zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – vzroki za zdravstveno stanje – vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem – demenca
Iz določb citiranega zakona izhaja, da mora biti podana vzročna zveza med duševno motnjo in zdravstvenim stanjem. V konkretnem primeru te vzročne zveze med demenco in slabim zdravstvenim stanjem pridržanke ni. Pridržana oseba ima hudo bolezen in zaradi tega ne more skrbeti zase, saj je nepokretna zaradi preživete možganske kapi, mora vsak drugi dan na dializo, ima hudo sladkorno bolezen, visok pritisk, nespečnost in bi morala biti zaradi takega svojega splošnega zdravstvenega stanja zdravljena v ustrezni zdravstveni ustanovi, ne pa v psihiatrični bolnišnici.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080070
URS člen 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – poseg v čast in dobro ime – tisk – pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic – izključitev protipravnosti – dobra vera – novinarska etika
Svoboda izražanja (zaradi svoje teže tem bolj) vključuje odgovornost novinarjev za posredovanje zanesljivih in natančnih informacij in da so ti zaradi tega dolžni ravnati v dobri veri in v skladu z novinarsko etiko. Ravnanje v dobri veri predpostavlja, da je bila izvedena dovolj skrbna preiskava o resničnosti tega, kar je dejanska podlaga sporočila.
ZDSS-1 člen 6, 52, 52/3, 54, 54/1, 54/2, 54/3. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/4, 346, 346/1. ZSDU člen 53, 53/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
kolektivni delovni spor - volitve – svet delavcev – razveljavitev volitev – sodna pristojnost – sodno varstvo – pritožba – rok za vložitev pritožbe – zamuda roka – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – materialni prekluzivni rok
Drugi pritožnik ni prijavil udeležbe v postopku (v sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju) po drugem odstavku 52. člena ZDSS-1. Ker ni pridobil statusa udeleženca glede na 51. člen ZDSS-1, ni imel pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba drugega pritožnika nedovoljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP treba zavreči.
Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da lahko v primeru bistvenih kršitev postopka volitev (v svet delavcev), ki so ali ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v 8 dneh zahtevajo na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Ta rok je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da nanj pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Če predlagatelj vloži predlog, v katerem zahteva razveljavitev volitev na podlagi 53. člena ZSDU, po izteku tega roka, sodišče takšen predlog v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavrže.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – roki – rok za vložitev pritožbe – zadnji dan pritožbenega roka – navadna pošiljka – pritožnik kot pravni laik – prekluzivni rok – nepodaljšljivost roka – ignorantia iuris nocet – vrnitev v prejšnje stanje – opravičeni razlogi – zavrnitev pritožbe
Procesni zakon ne dopušča nobenih izjem od teka roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, čeprav pride do zamude roka zaradi nepoznavanja zakonskih določb, ne glede na to, če pritožnik ni pravni strokovnjak.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI
VSL0081198
ZFPPIPP člen 130, 130/2, 131, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/5, 132/5-4, 246, 246/1. ZDavP-2 člen 193, 200. ZIZ člen 96. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 1046. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe – davčna izvršba – smiselna uporaba določb o sodni izvršbi – prodaja premičnin – načini prodaje – prodaja neposredno po dolžniku – komu se izpolnjuje – poprava sodbe – popravni sklep – napačna opravilna številka razveljavljenega sklepa o izvršbi v izreku sodbe – očitna pisna pomota
Določbe o vplivu začetka stečajnega postopka na že začete postopke sodne izvršbe se sicer uporabljajo tudi za postopke davčne izvršbe, vendar smiselno. Smiselna uporaba velja torej tudi za določbo, ki trenutek prodaje veže na plačilo kupnine.
plačilo kredita – sporazum o delitvi skupnega premoženja – ničnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Vsi toženčevi ugovori izhajajo iz dejstva, da naj bi bil v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ničen. O tem predhodnem vprašanju pa je že pravnomočno odločeno v drugem pravdnem postopku, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa. Prvostopenjsko sodišče je na že rešeno predhodno vprašanje vezano (13. člen ZPP).
Ker tožnik dolžne sodne takse za tožbo ni plačal pravočasno, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP razširitev tožbe utemeljeno štelo za umaknjeno. Tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa ni plačana v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP, pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena.
Tožnik je s tem, ko je neposredno kupil gorivo pri določenem podjetju, ne da bi za to imel ustrezno pravno podlago kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ter akta o ustanovitvi tožene stranke. Za izvedbo sporne investicije (nabava bloka transformatorja) bi moral imeti soglasje edinega družbenika, saj to izhaja iz 16. člena akta o ustanovitvi. Ker tožnik soglasja ni pridobil, je kršil akt o ustanovitvi in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen pa je tudi pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izpovednega roka. Tožnik se je zavedal, da s svojim ravnanjem krši svoje delovne obveznosti, pri čemer ni šlo le za eno kršitev, temveč za (vsaj) dve. Tožena stranka je tako upravičeno izgubila zaupanje v tožnika, ki bi moral glede na svoj položaj direktorja še posebej paziti na spoštovanje predpisov ter na zakonito in nemoteno poslovanje. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 158, 339, 339/2, 339/2-14.
sodna odločba – naložitev plačila sodne takse nasprotni stranki – uspeh v postopku – končni uspeh – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sleherna sodna odločba mora imeti vsa pravno odločilna dejstva, da jo je mogoče preizkusiti. Povedano drugače: v obrazložitvi odločitve morajo biti navedeni razlogi, ki pritožbenemu sodišču omogočajo materialnopravni preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve. Če teh ni, je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. In izpodbijani sklep jih nima.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0077519
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 22. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-4.
priglasitev stroškov – obrazložena vloga – kratek dopis – plačilo odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči – brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije
Upnikove vloge ni mogoče oceniti kot obrazloženo vlogo oziroma obrazložen dopis, saj je upnik v njej le navedel, da so v zadevi nastali stroški izvršiteljice za opravljen poskus rubeža, ki ni bil izveden zato, ker dolžnika ni bilo na naslovu, da je prejel obračun stroškov, s katerem se strinja, ter da je upravičen do priglašenih stroškov. Takšna vloga ne pomeni obrazložene vloge oziroma obrazloženega dopisa, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialno pravnih vprašanj. Sodišče na razlago Odvetniške zbornice ni vezano. Takšna vloga je kratek dopis, za katerega je predpisana nagrada v višini 20 odvetniških točk. Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadali po odvetniški tarifi.
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržanega – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – demenca – postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnica duševno motnjo (demenco, s splošno neorientiranostjo, miselnim upadom in pridruženimi psihotičnimi znaki), ki hudo motijo njeno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zaradi česar pritožnica resno ogroža svoje življenje in zdravje; pred časom je namreč hudo zbolela, vendar je do svojega stanja povsem neuvidevna.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZOdv člen 5, 5/2.
lastninska pravica – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – pravice in dolžnosti odvetnikov – izločitev pooblaščenca
Le če bi bil pridobitelj nepošten, ga določba drugega odstavka 44. člena SPZ ne bi varovala, oziroma povedano poenostavljeno, tožeča stranka je s temi trditvami zatrjevala in dokazovala svojo dobro vero, ni pa zatrjevala oziroma dokazovala slabe vere tožencev.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073773
ZSReg člen 3, 3/3, 6, 8, 8/1, 8/5, 13, 13/2. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2.
konkurenca dveh predlogov za vpis, ki sta na sodni register prispela istega dne – odločanje o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – vpis spremembe poslovnega deleža v sodni register – vpis po uradni dolžnosti – načelo publicitete
Registrsko sodišče odloča po dnevnih in ne po urah. Glede na konkurenco obeh predlogov, pri čemer je moralo po uradni dolžnosti realizirati izdano začasno odredbo, je registrsko sodišče bilo dolžno najprej odločiti o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika. Če bi ravnalo drugače, kar narekujejo tudi posebne okoliščine primera v okviru odločanja o prispelih „predlogih“ istega dne, bi kršilo drugi odstavek 13. člena ZSReg, če bi najprej odločilo o predlogu subjekta vpisa za vpis spremembe poslovnega deleža in ostalih sprememb v sodnem registru.
Od 8. 8. 2015 dalje velja spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1, ki določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register.
uporabnina – nesoglasja med zakoncema v razveznem postopku – izselitev iz skupnega stanovanja – omejitev lastninskih upravičenj – pravica do zasebnosti
Sodišče prve stopnje je v zvezi s slednjim spregledalo skladno sodno prakso v primerih, ko se stranka iz skupnega stanovanja prostovoljno izseli, da so njena lastninska upravičenja omejena tudi s pravico nasprotne stranke do zasebnosti, zaradi česar preprečitev dostopa do stanovanja v 1. nadstropju ne more predstavljati protipravnega omejevanja tožnikove pravice do uporabe, potem ko se je iz njega izselil.
Če je bil tožnik po preselitvi v pritličje mnenja, da tožena stranka uporablja nesorazmerno velik del nepremičnine, bi drugačen način uporabe stanovanjske hiše lahko zahteval tudi pred sodiščem na podlagi 112. člena ZNP, vendar tega ni storil. Prav tako bi lahko zahteval delitev stvari, pa tudi tega ni storil. Vse do vložitve tožbe tožnik tudi nikoli ni zahteval plačila uporabnine.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-3, 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(3), 403, 403/1, 403/1-2. ZDR-1 člen 147, 147/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – dolžnik upravitelja ni seznanil z zaposlitvijo – odpoved premoženjski pravici – za delo ne prejema plačila
Za presojo obstoja ugovornega razloga odpovedi premoženjski pravici ni pomembno le, ali je dolžnik pri družbi zaposlen oziroma ali ima sklenjeno pisno pogodbo o opravljanju funkcije direktorja. Pomembno je, ali dolžnik funkcijo direktorja v navedeni družbi opravlja in s tem tej družbi prinaša korist, ne da bi za to dobil odmeno v kakršnikoli obliki.
osebni stečaj – izločitvena pravica – skupno premoženje – ločitvena pravica na istem premoženju – sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev med drugim ugotovi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, ter naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Upnica pa bo svoj zahtevek na izročitev premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, na ugotovitev, da je pridobila lastninsko pravico na tem premoženju in na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvene upnice lahko uveljavljala s tožbo v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - FINANČNO POSLOVANJE
VSK0006780
ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38.
tiha družba - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da finančni načrt sanacije nima vseh elementov, ki morajo biti sestavni del poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, vendar je bil njegov namen nedvomno enak, to je analizirati vzroke insolventnosti in uveljaviti ustrezne ukrepe (kar je osnovna dolžnost poslovodstva po določbah 35. do 38. člena ZFPPIPP). Res so določbe ZFPPIPP namenjene varstvu upnikov in je zato obveznosti poslovodje praviloma treba presojati strogo, vendar je vedno potrebno upoštevati tudi konkretne okoliščine. Analizo vzrokov za negativno poslovanje in načrt ukrepov, s katerimi so želeli družbo sanirati in preprečiti insolvenčne postopke (in ki so bili v letu 2011 relativno uspešni) sta skupaj s prvim tožencem enakovredno sprejela tudi oba tiha družbenika, ki sta imela dejanski vpliv na poslovanje M. d.o.o. in ki sta bila v tistem obdobju tudi družbenika enega od upnikov družbe in to ravno tistega upnika, ki zdaj vtožuje odškodnino zaradi nesprejetja ukrepov po ZFPPIPP. Vsi družbeniki tihe družbe so se sestajali na rednih sestankih, na katerih so vsi razpolagali z enakimi informacijami (tudi glede tega, da vrednost zalog ni prikazana pravilno), skupaj so se odločili za sanacijo po finančnem načrtu, vsi skupaj so menili, da bodo ti ukrepi zadoščali. Glede na naravo razmerij med vsemi deležniki je mogoče ugotoviti, da je bil upnik (tožnik) ves čas seznanjen s položajem in tudi s postopanjem toženca in je tako postopanje (sprejem in izvajanje finančnega načrta) sprejemal kot ustrezno.
stečajni postopek - nakup nepremičnine na javni dražbi - zastavna pravica - ločitveni upnik - plačilo kupnine - terjatev upnika - pobot terjatev - zavrženje predloga upnika - upravljanje in unovčenje stečajne mase
Zaradi zagotavljanja transparentnosti postopka in varovanja pravic strank postopka ZFPPIPPP na strogo formalen način določa, o katerih predlogih sodišče odloča in katere sklepe izdaja.
predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - poroštvo - subsidiarno poroštvo - pisna zahteva - poziv glavnemu dolžniku - izpolnitev obveznosti brez pisne zahteve
Za stališče sodišča prve stopnje, da bi upnik po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po začetku stečajnega postopka moral glavnega dolžnika ponovno pozivati k plačilu obveznosti, tudi sicer ni podlage v materialnem pravu.
Poleg tega je upnik trdil, da je bil nad glavnim dolžnikom začet postopek poenostavljene prisilne poravnave (9. 6. 2015, predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico pa je bil vložen 11. 6. 2015), s čimer je glavni dolžnik priznal, da ni sposoben poravnati svojih obveznosti, kar kaže na situacijo, obravnavano v drugem odstavku 1019. člena Obligacijskega zakonika, ko sme upnik terjati izpolnitev od poroka, ne da bi prej glavnemu dolžniku poslal pisno zahtevo z dodatnim rokom za izpolnitev obveznosti.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060356
OZ člen 160, 198, 299, 299/2. ZOR člen 219, 324, 324/2. ODZ paragraf 1319. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125, 150. ZPP člen 9, 286, 286/4, 286b, 286b/1.
porušenje zgradbe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – neupravičena pridobitev – višina koristi – neprofitna najemnina – upoštevanje hipotetičnih stroškov upravljanja in vzdrževanja – pobotni ugovor – sokrivda tožeče stranke za nastalo škodo – nujni stroški reševanja – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – ugovor zastaranja – načelo iskrenosti oziroma popolnosti – dolžnost stranke govoriti resnico – takojšnje grajanje procesnih kršitev
Pravilno je stališče prvega sodišča, da zgolj pravnomočen sklep o začasni odredbi o zavezančevi obveznosti prenesti upravičencu v začasno uporabo posamezne poslovne prostore in stanovanja še ne povzroči prenehanja pravice tožnikov do odškodnine oziroma do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Za nastop takšne posledice je treba dokazati, da je bil poslovni prostor oziroma stanovanje res izročen v posest upravičencu. Z začasno odredbo se podržavljeno premoženje ni vrnilo upravičencu v last, zato sklep o začasni odredbi ne more imeti enakih učinkov kot pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Ni pomembno, ali je toženka tudi po 7. 12. 1991 z imetniki stanovanjske pravice sklepala najemne pogodbe za stanovanja za neprofitno najemnino. Bistveno je, kakšno korist bi tožniki lahko dosegli, če bi zgradbo lahko uporabljali oziroma upravljali. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so stanovanja v zgradbi uporabljali imetniki stanovanjske pravice, zato bi jim bili tudi tožniki dolžni ta stanovanja oddajati za neprofitno najemnino (125. člen in 150. člen SZ). Prvo sodišče je zato pravilno upoštevalo neprofitno najemnino.