izvrševanje kazenskih sankcij – predčasni odpust s prestajanja kazni zapora – začasna odredba – vsebinsko prikrivanje predloga začasne odredbe in tožbe – prejudicirana odločitev o tožbi
Predlog začasne ureditve spornega pravnega razmerja, kot je v obravnavanem primeru, ki se vsebinsko povsem prikriva s predlogom tožbe, kar pomeni, da bi ugoditvi zahtevi za izdajo začasne odredbe vsebinsko predstavljalo odločitev, ki bi lahko bila sprejeta šele v zvezi s tožbo, se ne more z uspehom uveljavljati. Sodišče bi namreč v takšnem primeru z izdajo predlagane začasne odredbe prejudiciralo odločitev o tožbi, saj bi bil tožnik predčasno odpuščen s prestajanja zaporne kazni, ne da bi sodišče presodilo, ali so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – predlog za združitev postopkov
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
URS člen 14, 14/2, 22, 60. ZASP člen 21, 21/1, 147, 149, 160, 162. ZUP člen 43.
načelo enakosti pred zakonom - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - pravica do enakega varstva pravic - ustavne pravice - položaj stranskega udeleženca - dovoljenje za kolektivno upravljanje - pravni interes imetnikov pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje - pravica do ustvarjalnosti
Iz določb ZASP-a ne izhaja zakonodajalčev namen, da imetniki avtorskih in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za obvezno kolektivno upravljanje s temi pravicami varujejo svoj pravni interes, saj se v tem postopku presoja le, ali zainteresirana pravna oseba izpolnjuje zakonsko določene pogoje za kolektivno upravljanje, ta presoja pa ne obsega odločanja o materialnih avtorskih pravicah (posameznih) imetnikov pravic. Zakonodajalec je varstvo pravnih interesov imetnikov pravic predvidel skozi pravico članov (imetnikov pravic) izbranih kolektivnih organizacij do notranjega nadzora nad delovanjem kolektivne organizacije ter možnostjo imetnikov pravic, da ustanovijo novo kolektivno organizacijo.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/4, 36, 36/4. ZG člen 56, 56/1-25.
molk prvostopenjskega in drugostopenjskega upravnega organa - predpostavke za molk – zakonska fikcija izdaje negativnega akta - zavrženje tožbe – navadna vročitev odločbe – odkazilo drevja za posek
Ker je bilo o tožnikovi vlogi za odkazilo lesa na predmetni parceli že odločeno z odločbo prvostopenjskega upravnega organa in je bila ta odločba tožniku nedvomno pravilno vročena, zoper njo pa tudi ni bila vložena pritožba, v času vložitve tožbe v tem upravnem sporu niso bile izpolnjene predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Tožbo zaradi molka prvostopenjskega in drugostopenjskega organa je namreč mogoče vložiti le do takrat, dokler molk obeh upravnih organov resnično traja.
dvojno razpolaganje z nepremičnino – dobrovernost drugega pridobitelja – ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – sklepčnost tožbe – sprememba sodne prakse glede sklepčnosti tožbe – izvedenec geodetske stroke – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru – evidentiranje nepremičnin
V primeru dvojnega razpolaganja z nepremičnino lahko prvi pridobitelj uspe z zahtevkom zoper drugega pridobitelja samo v primeru njegove slabovernosti.
V primerih, ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 406.
dovoljenost revizije – navadno sosporništvo na aktivni strani – denarna terjatev – deljiva terjatev – aktivno sosporništvo – navadni materialni sosporniki – solidarnost upnikov – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva. Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 6.359,29 EUR za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve. Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve tj. znesek 3.179,65 EUR.
ZOR člen 478, 482, 540, 540/1, 554, 554/1. ZPP člen 380, 380/2.
prodajna pogodba – prodaja s pridržkom lastninske pravice – prodajno naročilo (mandat) – odgovornost za stvarne napake
Toženec in R. sta ob sklenitvi prodajne pogodbe njene stvarnopravne posledice odložila do trenutka popolnega plačila kupnine. Zato je mogla biti toženčevega izročitev spornega avtomobila R. v posest (ki je običajno znak, da je prišlo do prenosa lastninske pravice) le obligacijskopravne, ne pa tudi stvarnopravne narave, kar pomeni, da lastninska pravica ni mogla preiti na slednjega vse do poplačila kupnine v celoti. Ker v zadevi ni sporno, da se ta pogoj ni izpolnil, R. nikoli ni postal lastnik avtomobila. Kot tak pa že pojmovno ni mogel biti njegov prodajalec. Vsaj v svojstvu lastnika ne.
nadomestna izpolnitev – vrnitev are - sprejem hranilne knjižice z denarnimi sredstvi v višini dolga
Do nadomestne izpolnitve pride takrat, kadar upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje (308. člen ZOR). Iz ugotovitev, da je lahko tožnik z denarjem in hranilno knjižico sam razpolagal, na njej pa so bila sredstva v višini prejete are, sta sodišči pravilno sklepali, da je obveznost pokojnega G. K. prenehala že s sprejemom hranilne knjižice z zneskom are.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005845
ZKP člen 366, 369, 369/1-3, 369/4, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič – privilegij zoper samoobtožbo - pravica do pritožbe - dopolnitev pritožbe - vsebina pritožbe - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - umor na grozovit način
Pritožba, ki se v razlogih le sklicuje na prejšnje pritožbe ali navedbe v drugih vlogah pritožnika, ne izpolnjuje zakonskega pogoja iz 3. točke prvega odstavka 369. člena ZKP.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 378.
izvenzakonska skupnost – pogoji za izvenzakonsko skupnost – skupno prebivanje izvenzakonskih partnerjev – ločeno življenje - prebivanje v ločenih stanovanjih
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju načeloma pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Izjemoma je pogoj izpolnjen kljub začasnemu ločenemu življenju, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi (kot so študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi, ipd).
ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014783
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3. ZPP člen 13, 41, 41/2, 44, 44/2, 377. ZOR člen 154. OZ člen 131, 406.
funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – protipravnost – dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani – deljiva terjatev – odškodnina – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava spričo sklepa, da funkcionalno zemljišče ni bilo odmerjeno, morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče večstanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajnih pogodb, oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem so tožniki z nakupom stanovanj pridobili pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živijo tožniki, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
prodajna pogodba - stvarne napake - grajanje napak - jamčevanje za napake - nadomestno upravičenje - zamenjava stvari - facultas alternativa - brezhibno delovanje stvari - tožba iz naslova garancije
Manjša vrednost stvari zaradi ne brezhibnega delovanja pomeni za kupca neposredno škodo in zahtevek za njeno povrnitev ni izločen iz področja garancije. Zato je vezan na enake predpostavke kot zahtevki iz garancije, torej tudi na predpostavko pravočasnega uveljavljanja.
ZOR člen 18, 192, 200, 203, 262. ZPP člen 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza - poškodba pri padcu po stopnicah - ravnanje oškodovanca – deljena odgovornost - višina odškodnine – osebne lastnosti oškodovanca – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Upravnik je bil dolžan skladno s pogodbo o upravljanju (v zvezi z metodologijo, na katero se pogodba sklicuje) skrbeti tudi za nemoteno uporabo skupnih prostorov, delov, objektov in naprav, za vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča in za varstvo bivalnega okolja ter opravljati vse storitve v zvezi z zagotovitvijo navedenega.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – povrnitev premoženjske škode – izliv vode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – krivdna odgovornost – odgovornost lastnika stanovanja - akcidentalna okoliščina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Dopuščen je preizkus pravilnosti materialnopravnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in obstoja v predlogu zatrjevane kršitve postopka v zvezi z zavrnitvijo toženkinega dokaznega predloga za postavitev izvedenca strojne (vodovodne) stroke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - pristojno sodišče kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost
Drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe, predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča.