ZIZ člen 15. ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba delež družbenika – smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - ustalitev pristojnosti
Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine velja le za prodajo deleža (četrti odstavek 165. člena ZIZ), ne pa tudi za presojo vseh drugih vprašanj v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005943
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ-1 člen 75, 186, 186/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – prikriti preiskovalni ukrepi – pravice obrambe – izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu – presoja pritožbenih navedb – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - odločba o kazni – odvzem premoženjskopravne koristi
Prvi odstavek 186. člena KZ-1 določa različne alternativne izvršitvene oblike, med drugim tudi nakup prepovedane droge zaradi prodaje, ki predstavlja dokončano kaznivo dejanje.
Sodišče je pravilno v odločbi o odvzemu premoženjske koristi obsojencu odvzelo znesek, ki predstavlja seštevek vseh prejetih plačil za prodano drogo - stroški vloženi v storitev kaznivega dejanja se ne odštevajo.
Zaradi morebitnih psihičnih zdravstvenih težav prva tožnica pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanju morda ni mogla ustrezno pojasniti vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev v postopku. Morebitne psihične zdravstvene težave prve tožnice bi lahko vplivale na njene odgovore pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito in pri zaslišanju. Zato je vprašanje psihičnega zdravja prve tožnice lahko relevantno za odločitev o pravilnosti izpodbijane odločbe tožene stranke.
Revidentka ni predložila dokazov o tem, kaj so predstavljala v aktih o ustanovitvi zadevnih zadružnih podjetij navedena osnovna in obratna sredstva, katerih vrednost je bila v teh aktih sicer navedena, niti ne, ali so bila ta sredstva last zadružne zveze niti, ali je s strani Glavne zadružne zveze LRS (v nadaljevanju GZS) najete kredite odplačala GZS. Ker, kot izhaja iz v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, predloženi dokazi v obravnavani zadevi niso omogočali ugotovitve upravičenosti zahteve za vračilo zadružnega premoženja, je bila po presoji Vrhovnega sodišča zahteva za vračilo neizkazano vloženega zadružnega premoženja pravilno zavrnjena.
dovoljena revizija - vrnitev razlaščene nepremičnine – gradnja obvoznice – fazna gradnja – rok za začetek gradnje – namen razlastitve – javna korist – razlaga pojma začetka gradnje objekta po ZUreP-1 – toženec v upravnem sporu – opustitev predlagane glavne obravnave
Pri etapnosti gradnje zaradi samega namena razlastitve roka, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, ni mogoče vezati le ne eno izmed faz gradnje oziroma na tisto fazo, ki se nanaša na zemljišča revidentov. V takšnem primeru je treba šteti, da so z začetkom predvidene prve faze gradnje začeta dela vseh naslednjih faz.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – izločitev dokaza - mnenje CFP - zbiranje obvestil od osumljenca - izjava osumljenca - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje – obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obravnavo pred sodiščem druge stopnje se opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove ali ponoviti že izvedene dokaze, in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo.
Če plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo ni bil vročen tožeči stranki, obveznost za plačilo sodne takse še ni zapadla v plačilo in niso podani pogoji za ustavitev postopka.
invalid III. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnost – uveljavljanje pravic
Pravice do nadomestila za invalidnost ni mogoče mešati s pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) oziroma predpisih, ki so veljali še pred tem zakonom. Podlaga za priznanje ene in druge pravice ter odmera nadomestil je različna.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva – utemeljenost odpovednega razloga – odškodninski zahtevek – sprejem ponudbe nove pogodbe – odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – sklenitev nove pogodbe – ustrezna zaposlitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pooblaščenec delodajalca – pravniški državni izpit
Ko delavec sprejme ponujeno zaposlitev in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi, izjavi svojo voljo, da bo delo nadaljeval pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pristane na sodno presojo, ki je omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da odpade presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov. Glede na navedeno je tožničino zatrjevanje, da je podpisala pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, povsem brezpredmetno.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 81.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.
starostna pokojnina – pokojninska osnova - nova odmera pokojnine – naknadni uspeh v delovnem sporu – naknadno plačani prispevki - datum priznanja pravice
Revidentu je bila pravnomočno odmerjena starostna pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 2. 10. 1996. Po uspehu v delovnem sporu glede razlike v plači s pravnomočnostjo s 17. 2. 2005 je bilo na njegovo zahtevo na novo odmerjena pokojnina (odločbi z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007). Ko je pravnomočno uspel še glede letalskega dodatka, mu je bila pokojnina še enkrat odmerjena (odločbi z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008). Po presoji revizijskega sodišča je bilo pravilno presojeno, da je tožena stranka zaradi spoštovanja ustavno varovanega načela pravnomočnosti (158. člen Ustave) in zaradi pomanjkanja zakonske ureditve nove odmere pokojnine zaradi naknadno obračunanih in plačanih prispevkov na podlagi sodne odločbe postopala v okviru možnosti in določbe ZPIZ-1 razlagala v revidentovo korist. Obnova postopka po določbah ZPIZ-1 in ZUP ni bila več mogoča zaradi poteka rokov. Poleg tega pri naknadno obračunanih in plačanih prispevkih ne gre za dejstvo, ki je obstajalo že v času odločanja v prvotnem postopku odmere (1. točka 260. člena ZUP), ampak je nastopilo pozneje z obračunom in plačilom prispevkov na podlagi pravnomočne sodbe. ZPIZ-1 v 180. in 181. členu ureja le ponovno odmero za primer reaktiviranega zavarovanca. Pri tem zavarovanec pridobi pravico do odmere (višje) nove pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Vendar je dejanski stan v obravnavani zadevi še najbližji obnovi postopka, čeprav ta niti ni bila izvedena niti ni bilo zanjo izpolnjenih zakonskih pogojev. Zato je razumna rešitev, da je tožniku priznana pravica do novo odmerjene pokojnine s prvim dnem meseca po vloženi zahtevi.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo - zastopanje po odvetniku
Po določbi petega odstavka 98. člena ZPP, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/6, 116, 116/1. ZDPNP člen 11, 11/2. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40, 40/4.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti – rok za odpoved – odpovedni razlog
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da nezmožnost opravljanja dela tožnika na delovnem mestu dispečer vložka zaradi invalidnosti tožnika, pri čemer potreba po delu na tem delovnem mestu sama po sebi ni prenehala, glede na opredelitev odpovednih razlogov v 88. členu ZDR predstavlja razlog nezmožnosti zaradi invalidnosti in ne poslovni razlog. Revizijsko sodišče se pridružuje stališču nižjih sodišč, da je treba upoštevati vsebino celotnega izvedenega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa - nasilno obnašanje - pravica do zagovora
Nikakršnega dvoma ne more biti, da je poseg delavca (ne glede na njegovo naravo dela in vrsto delovnega mesta) v telesno nedotakljivosti delodajalca ali sodelavcev tako med delovnim časom kakor tudi izven njega, ob kontroli bolniške odsotnosti delavca, hujša kršitev delovnih obveznosti.
Napad na zakonito zastopnico tožene stranke nedvomno predstavlja tako okoliščino, zaradi katere tožena stranka tožniku tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora. Prav tako ne moremo govoriti o kakršnemkoli "napačnem" postopku v zvezi z zagovorom, ki naj bi ga bila izvedla, saj zakonsko predpisani postopek v zvezi z zagovorom zanjo ni veljal, tako da do napak (v smislu kršitev zakonskih določb) niti ni moglo priti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-2, 110, 111. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – izvedba dokazov – opredelitev razloga za odpoved – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Iz zakonske opredelitve izhaja povezava med nedoseganjem pričakovanih delovnih rezultatov in nepravočasnim, nestrokovnim in nekvalitetnim delom. Vendar pa ob ugotovljenem nedoseganju pričakovanih delovnih rezultatov zaradi nedoseganja postavljenih normativov, to ne pomeni, da bi moral delodajalec že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda prav iz razloga nesposobnosti, in to tudi jasno navede, izrecno opredeliti in utemeljiti, da je bilo ugotovljeno nedoseganje rezultatov posledica nepravočasnega, ali nestrokovnega, ali nekvalitetnega dela (ali kumulativno vseh treh dejavnikov).
ZDR člen 4, 11, 12, 13, 26, 31, 75, 79. OZ člen 60.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pogoj – ničnost
Vnaprejšnji pristanek delavca na sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pod pogojem nedoseženega plana v določenem mesecu, je v nasprotju s prisilnimi predpisi (oziroma predstavlja obid teh predpisov) in moralnimi načeli, torej je ničen (60. člen OZ v zvezi z 11., 12. in 13. členom ZDR).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trajajoča kršitev – rok za odpoved – odsotnost z dela
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec najmanj pet dni ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Neobrazložena odsotnost mora trajati torej najmanj pet dni (zakon določa minimum), lahko pa traja tudi dlje. Delodajalec kot razlog za izredno odpoved po tej določbi lahko šteje tudi daljšo odsotnost z dela. Zakonski prekluziven rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem primeru teče šele od dneva, ko kršitev preneha.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija - projektno delo – rok za sodno varstvo
Ne glede na to, da je poleg dela na raziskovalnem projektu tožnica opravljala tudi nekatera pedagoška dela (vodenje vaj), je sodišče utemeljeno štelo, da je bila po teh pogodbah zaposlena zaradi izvajanja projektnih del v smislu desete alineje prvega odstavka 52. člena ZDR. Za opravljanje takih del pa je v tretjem odstavku 53. člena ZDR določena izjema, da se za njih pogodba o zaposlitvi oziroma tudi več zaporednih pogodb o zaposlitvi, lahko sklene za daljše obdobje od dveh let.