redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Po določbi šestega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. To v primeru poslovnega razloga pomeni od takrat, ko dejansko preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa – povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom - policist
Delo v policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju prometne varnosti predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije na sploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo cestnoprometne predpise. To je pogoj za vzdrževanje zaupanja javnosti, ki je nujni pogoj za uspešno delo policije. Zato pomeni oziroma bi lahko pomenilo grobo kršenje cestnoprometnih predpisov z življenjsko usodnimi posledicami, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, z vidika ciljev in interesov, ki jih mora zasledovati policija, veliko moralno škodo, tudi če je tožnik to storil izven delovnega časa.
ZS člen 3, 3/2. ZPIZ-1 člen 58. ZPP člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-1.
delna pokojnina - samozaposlena oseba - samozaposleni zavarovanci – odvetniška dejavnost - odvetnik - pravna praznina - neustavnost zakonske ureditve – dovoljenost revizije - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vezanost na ustavo in zakon pomeni, da sodišče ob uporabi zakona upošteva tudi veljavne ustavne določbe in zakona ne sme uporabiti tako, da bi to povzročilo neustavnost rešitve konkretnega primera. V primeru zakonske praznine pa mora v civilnih zadevah, razumljeno v najširšem smislu (vključno z delovnimi in socialnimi spori), ravnati v smislu določb drugega odstavka 3. člena ZS, da ob smiselni uporabi predpisov pride do ustavno skladne rešitve. Takim pravnomočnim odločitvam v socialnih sporih so ob upoštevanju načel pravne države dolžni slediti tudi organi tožene stranke pri odločanju o istovrstnih oziroma pravno identičnih zadevah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - negativna ocena - zagovor
Za oceno tožnikovega poskusnega dela je bistven njegov neresni odnos do izrecnih in utemeljenih navodil tožene stranke, da mora pobrani denar sproti odvajati na blagajno in njegova takojšnja priključitev posameznim delavcem, ki so zavestno delali mimo teh navodil ter vztrajanje pri takem načinu dela kljub opozorilom nadrejenega prometnika na pravočasno oddajanje denarja. Ob takem odnosu do izrecnih navodil glede poslovanja z denarjem je tožena stranka že iz tega razloga utemeljeno ugotavljala, da tožnik poskusnega dela na delovnem mestu voznika, ki je istočasno zadolžen za pobiranje voznin, ni uspešno opravil.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - navodila osebnega zdravnika
Sodišče je preuranjeno zaključilo le na podlagi izpovedb osebnega zdravnika, da tožnik ni ravnal v nasprotju z navodili, kakršna je imel. Ni pa ugotavljalo, ali bi tožnikova ravnanja lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem njegovo delovno zmožnost.
lastnost zavarovanca - dovoljenost revizije - zavrženje revizije – pooblaščenec, ki ni odvetnik
Iz revizijskih navedb ne izhaja, da bi uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo, ki je predmet tega sodnega postopka. Zato ni nobenih razlogov, da bi revizijsko sodišče dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ne pazi več.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravica do zagovora
Če delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne omogoči zagovora, gre za kršitev določbe drugega odstavka 83. člena ZDR, ki je tudi z morebitnim kasnejšim sodelovanjem delavca v sodnem postopku ni mogoče odpraviti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved
Z novelo ZDR-A je bilo spremenjeno besedilo drugega odstavka 110. člena: rok za podajo izredne odpovedi ne začne (več) teči od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, temveč od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Iz tako spremenjenega besedila je predvsem bolj jasno določeno, da rok ne začne teči že s trenutkom, ko delodajalec zve za neko ravnanje delavca, ki lahko je ali pa tudi ne razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za trenutek, ko delodajalec ugotovi, da je konkretno ravnanje delavca taka kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 160, 127, 156. ZPIZ-1 člen 15, 58, 178. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
delna pokojnina – samozaposlena oseba – odvetniška dejavnost - odvetnik – pravna praznina - neustavnost zakonske ureditve - dovoljenost revizije - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z zakonom ni predpisan delovni čas odvetnika, kljub temu pa je pri presoji položaj odvetnika, ki opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa in je v tem obsegu tudi zavarovan, povsem primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju s polovico delovnega časa. Ob takšni ugotovitvi je tožnik upravičen do delne pokojnine.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe premoženja – višina odškodnine - davščine
Za presojo o višini zahtevka je odločilna korist, ki bi jo upravičenci mogli imeti od uporabe nepremičnine, in ne korist, ki jo je denacionalizacijski zavezanec dejansko imel od njene uporabe v času od uveljavitve ZDen.
Obveznost plačila davščin je stvar razmerja med tožniki in državo in ne vpliva na odločitev o višini zahtevka.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pridobitni naslov - dokazovanje pridobitve lastninske pravice
Ker pokojna ni bila lastnica hiše (in zemljišča), tega premoženja ni mogla zapustiti dedičem. Sklep o dedovanju je ugotovitvena deklaratorna odločba, s katerim se razglasijo za dediče, volilojemnike oz. druge upravičene osebe do zapuščine, in veže le te osebe oziroma udeležence zapuščinskega postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je mogoče pridobiti lastninsko pravico na podlagi 3. člena ZLNDL kljub izkazu večje verjetnosti lastninjenja že na podlagi prvega odstavka 6. člena ZZLPPO.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države – poškodba med vojaško vajo – služenje vojaškega roka - zavzemanje ležečega položaja na grbinastem terenu – pojem nevarne dejavnosti
Gibanje po terenu in zavzemanje ležečega položaja čeprav v polni bojni opremi ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so morali v čim krajšem času zavzeti kritje oziroma ležeči položaj na grbinastem terenu, na katerem je bilo po tleh od kamenja do velikih skal, ki jih zaradi poraščenosti z visoko travo ni bilo mogoče opaziti. Ker je moral tožnik vajo izvajati v takšnih okoliščinah povečane nevarnosti, pa je treba vajo šteti za nevarno dejavnost.
Priloga tožbe (privatno izvedensko mnenje) v tem primeru ni dokaz, ampak sestavni del tožbenih navedb, ki jasno, pregledno in jedrnato opisuje škodo in jo podrobneje specificira. Revizijsko sodišče zato zavrača zaključek sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
V času gradnje hiše (1936-1941) so se uporabljala pravila ODZ, ki je v paragrafu 418 za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu zahteval, da mora biti graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu. To pa za pravnega prednika tožnikov in njegovega brata ni mogoče trditi, saj je prav prvi v imenu svoje sestre kupoval zemljišče, ki je bilo nanjo vpisano v zemljiški knjigi. Tožniki se zato neutemeljeno sklicujejo na pravila ZTLR, ki so stopila v veljavo pozneje, a so v 24. in 25 členu prav zato zahtevala dobrovernost graditelja.
obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi – zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je zahteva za obnovo postopka vložena na podlagi 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, sodišče presoja, ali so dejstva in dokazi taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova. Pri tem sodišče opravi preizkus samo v okviru dejstev in dokazov, navedenih v zahtevi za obnovo in ga ne veže instrukcijska maksima.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 459, 478.
dopuščena revizija – prodajna pogodba za nepremičnino – znižanje kupnine – stvarne napake – molče dogovorjene lastnosti stvari
Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja ali je glede na določilo 478. člena OZ pravilno stališče sodišča, da se kupnina zniža za objektivni strošek odprave napake, ne pa za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, in glede materialnopravnega preizkusa pravilnosti uporabe določb Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj v konkretnem primeru.