Kljub morebitnemu drugačnemu namenu pogodbenih strank izvenupravne poravnave, izplačilo odškodnine ne predstavlja „izvršitve denacionalizacije“, saj do le-te lahko pride le pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Tožnica je reviziji z dne 2. 8. 2011 priložila le sklep Vrhovnega sodišča II DoR 158/2011 z dne 16. 6. 2011, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije. Ker je revizija zato nepopolna, jo je revizijsko sodišče zavrglo.
darilna pogodba med zakoncema – razveljavitev darilne pogodbe – huda nehvaležnost obdarjenca – temeljna moralna načela kot pravni standard – razveza zakonske zveze
Prvi odstavek 540. člena OZ darovalcu omogoča preklic darilne pogodbe, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Vsebino pravnega standarda „temeljna moralna načela“ mora določiti tisti, ki normo uporablja in sodišči sta pravilno ugotovili, da sam razpad zakonske skupnosti in razveza ne nasprotujeta temeljnim moralnim načelom. Do hudega prepira med zakoncema je prišlo dve leti po sklenitvi darilne pogodbe in tožnica ni dokazala, da k temu ni prispevala tudi sama oziroma da bi bil za razvezo kriv izključno toženec.
povrnitev škode – nezgoda učenca - odgovornost šole – nadzorstvena dolžnost dežurne učiteljice – dežurstvo med šolskimi odmori – podlaga odškodninske odgovornosti – potrebna skrbnost - dolžno nadzorstvo kot pravni standard – odgovornost za ravnanje mladoletnika – osnovna šola
Dežurstvo med odmori, ko je na hodniku šole povečano število učencev, je organizirano z določenim namenom, in sicer da se zagotovi varnost učencev. Dežurna učiteljica, ki je bila zadolžena za nadzor nad učenci v prvem nadstropju, med spornim odmorom ni bila prisotna na območju, ki bi ga morala nadzorovati; dežurstva ni opravljala (dovolj) vestno. Že zgolj prisotnost dežurnega učitelja lahko vpliva na vedenje učencev in lahko prepreči njihovo neprimerno vedenje.
tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine gradnja čistilne naprave – sklep občinskega sveta – potrditev investicijske dokumentacije - gradbeno dovoljenje – vplivno območje - subsidiarno sodno varstvo
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da bi tožniki lahko uveljavljali varstvo človekovih pravic v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj tožniki v obravnavanem postopku nasprotujejo izgradnji čistilne naprave na izbrani lokaciji. Ker so torej tožniki imeli možnost sodnega varstva v rednem upravnem sporu zoper izdano gradbeno dovoljenje, v katerem bi lahko uveljavljali tudi varstvo človekovih pravic, tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ni pogojev za subsidiarno odločanje upravnega sodišča po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Ker je investicijski projekt namenjen za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo projekta, ki se financira iz javnih sredstev, gradbeno dovoljenje pa lahko posega v pravni položaj tožnika, je zoper gradbeno dovoljenje dopusten upravni spor (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Zato je bila po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni dopustilo sodnega varstva zoper akt, sprejet v postopku ponovnega odločanja o investicijski dokumentaciji.