lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pridobitni naslov - dokazovanje pridobitve lastninske pravice
Ker pokojna ni bila lastnica hiše (in zemljišča), tega premoženja ni mogla zapustiti dedičem. Sklep o dedovanju je ugotovitvena deklaratorna odločba, s katerim se razglasijo za dediče, volilojemnike oz. druge upravičene osebe do zapuščine, in veže le te osebe oziroma udeležence zapuščinskega postopka.
Priloga tožbe (privatno izvedensko mnenje) v tem primeru ni dokaz, ampak sestavni del tožbenih navedb, ki jasno, pregledno in jedrnato opisuje škodo in jo podrobneje specificira. Revizijsko sodišče zato zavrača zaključek sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države – poškodba med vojaško vajo – služenje vojaškega roka - zavzemanje ležečega položaja na grbinastem terenu – pojem nevarne dejavnosti
Gibanje po terenu in zavzemanje ležečega položaja čeprav v polni bojni opremi ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so morali v čim krajšem času zavzeti kritje oziroma ležeči položaj na grbinastem terenu, na katerem je bilo po tleh od kamenja do velikih skal, ki jih zaradi poraščenosti z visoko travo ni bilo mogoče opaziti. Ker je moral tožnik vajo izvajati v takšnih okoliščinah povečane nevarnosti, pa je treba vajo šteti za nevarno dejavnost.
tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine gradnja čistilne naprave – sklep občinskega sveta – potrditev investicijske dokumentacije - gradbeno dovoljenje – vplivno območje - subsidiarno sodno varstvo
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da bi tožniki lahko uveljavljali varstvo človekovih pravic v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj tožniki v obravnavanem postopku nasprotujejo izgradnji čistilne naprave na izbrani lokaciji. Ker so torej tožniki imeli možnost sodnega varstva v rednem upravnem sporu zoper izdano gradbeno dovoljenje, v katerem bi lahko uveljavljali tudi varstvo človekovih pravic, tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ni pogojev za subsidiarno odločanje upravnega sodišča po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Ker je investicijski projekt namenjen za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo projekta, ki se financira iz javnih sredstev, gradbeno dovoljenje pa lahko posega v pravni položaj tožnika, je zoper gradbeno dovoljenje dopusten upravni spor (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Zato je bila po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni dopustilo sodnega varstva zoper akt, sprejet v postopku ponovnega odločanja o investicijski dokumentaciji.