bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – prikriti preiskovalni ukrepi – odredba – tajno delovanje – tajni delavec – kazenska ovadba – izzvana kriminalna dejavnost - razlogi o odločilnih dejstvih – krivda – obrazložitev – pravice obrambe - seja pritožbenega senata - navzočnost na seji - obvestilo o seji pritožbenega senata – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – nedovoljen promet orožja ali eksploziva – hramba – izsiljevanje – odločba o kazenski sankciji
Samo če obtoženec, ki je v priporu, zahteva, da se ga obvesti o seji pritožbenega senata, ni dovolj, da mu sodišče dostavi obvestilo, temveč mora zavod, v katerem je obtoženec v priporu ali na prestajanju kazni, na ustrezen način zagotoviti njegovo navzočnost.
Odsotnost pravne opredelitve krivde ne pomeni postopkovne kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Prepiri, ki so zgolj na ravni izrečenih besed, praviloma ne opravičujejo nikakršnega telesnega obračunavanja. Slednje velja še toliko bolj v situacijah, kot je predmetna, v kateri povzročitelj sam ni bil fizično ogrožen, pretiranost njegove reakcije pa je zavoljo izrazitega nesorazmerja med vstopno oškodovančevo provokacijo in po povzročitelju uporabljeno silo ter posledicami, ki jih je ta povzročila, očitna. Zato mora biti presoja eventualnega prispevka oškodovanca v takšnih primerih še posebej preudarna in skrbno pretehtana.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 178, 178/1, 200, 20071, 200/2. ZVCP člen 27, 116, 116. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost upravljalca nevarne stvari – vožnja motoristov v koloni – povoženje padlega motorista - uporaba določb o odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil – pojem obratovanja motornega vozila - oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Uporaba določbe 178. člena ZOR za primer, ko je oškodovanec obležal na cesti, kjer ga je povozil zavarovanec toženke, ker je tam obležal kot voznik motorja, je preširoka.
Presoja prispevka oškodovanca in višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
obstoj predkupne pravice – kršitev predkupne pravice – povrnitev škode
Po mnenju teoretikov lahko predkupni upravičenec zaradi kršitve predkupne pravice kvečjemu uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi škode, ki bi mu s tem eventualno nastala. Ker tožnik predkupne pravice ni imel, tudi o njeni kršitvi ni mogoče govoriti, zato nima pravice zahtevati plačila ne od tožnice ne od toženca.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog – pomembno pravno vprašanje
Predlog s pavšalnimi in nasprotujočimi si trditvami o okoliščinah, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti, ne izpolnjuje zahtev po določenih sestavinah predloga za dopustitev revizije iz 4. in 5. odstavka 367. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodniška pomočnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku – dvom v nepristranskost sodišča
Na Okrajnem sodišču v Mariboru je zaposleno večje število administrativnega osebja in tudi sodno funkcijo na njem opravlja večje število sodnikov, zato bo mogoče videz nepristranskosti sojenja navkljub navedeni povezavi med zaposlenimi in tožečo stranko, sicer sodniško pomočnico v zemljiški knjigi, mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.
ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 9, 92. ZPP člen 181. ZZK-1 člen 243.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - izbrisna tožba – dobra vera – premoženje zadrug
Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavlačevanje postopka
Neutemeljene trditve o zavlačevanju izvršilnega postopka ne utemeljujejo določitve drugega sodišča namesto pristojnega.
služnost - stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – začetek teka priposestvovalne dobe – količinsko omejevanje stvarne služnosti
Za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo – lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika – jo izvršuje, odločilni so zlasti način, obseg in namen dejanske uporabe služečega zemljišča, čas trajanja uporabe ter odnos lastnika služeče nepremičnine do izvrševanje služnosti.
Glede na zavezujoče ugotovitve nižjih sodišč, da tožnica služnost potrebuje za lažje obdelovanje gospodujočega zemljišča oziroma, konkretno, za enostavnejši dostop do tega zemljišča, za dovoz in odvoz materiala v zvezi njegovim obdelovanjem ter za spravljanje pridelkov, je jasno, da bi mogla kvantitativna maksimizacija voženj v ta namen bistveno poseči in ga omejiti. Predvsem pa bi tovrstna omejitev v procesu pravnoformalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti utegnila pomeniti zožitev vsebine te služnosti, kar je nedopustno tudi s konceptualnega vidika.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za revizijo – pravica do sodnega varstva – omejevanje dostopa do sodišča
Veljaven sistem brezplačne pravne pomoči in oprostitve plačila sodnih taks omogoča stranki, ki tega sicer finančno ne bi zmogla, vložiti (tudi) izredno pravno sredstvo. Zato določba 105. a člena ZPP sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost – stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali nepreverjanje skladnosti izročenih nepremičnin s podatki v zemljiškem katastru, izniči kupčevo dobro vero?“
Hišna preiskava obsega vse prostore, pohištvo in druge stvari, ki se nahajajo v stanovanju, na katerega se nanaša odredba za hišno preiskavo, če je mogoče pričakovati, da bodo na teh mestih odkriti sledovi oziroma predmeti, zaradi iskanja katerih je bila hišna preiskava odrejena.
Ker policija oseb, od katerih zbira obvestila, ne zaslišuje kot priče, takšna obvestila obstoja koluzijske nevarnosti ne morejo odpravljati.
Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica kot posestnica vedela oziroma morala vedeti, da ji ne pripada pravica do posesti, so zaključki sodišč o tožničini dobrovernosti kot eni izmed predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem materialnopravno pravilni.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda pri izročitvi stanovanja – pogodbena kazen – razlaga pogodbe – soglasje za spremembe na stanovanju – pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožnika z zaprosilom za soglasje z dne 15. 6. 2005 pristala na dejstvo, da se jima stanovanje izroči šele 15. 6. 2005, zaradi česar jima za čas od tega datuma ne pripada pogodbena kazen.
preprečitev uporabe nepremičnine – gmotna škoda - odškodnina – trditveno breme - neprofitna najemnina
Tožnik v postopku do pravnomočnosti ni trdil, da bi, če mu pravni prednik tožencev ne bi preprečil dostopa, hišo obnovil že pred letom 2003, predvsem pa ni opredelil, da in kako bi bila obnova v takšnem primeru povezana z nižjimi stroški. Tako ima pritožbeno sodišče prav, da tožnik ni zatrjeval oziroma dokazal kakšno škodo je utrpel zaradi sedem in pol letne nezmožnosti vzdrževanja hiše. Tožniku na podlagi gole trditve, da hiše ni mogel uporabljati, ni bilo mogoče prisoditi odškodnine v višini najemnine, ki jo je izvedenec izračunal za podoben objekt. Tožnik namreč ni zatrjeval ne, da bi v času med leti 1995 in 2003 hišo dajal v najem, s čimer bi utemeljil svoj izgubljeni dobiček, ali, da je zaradi nemožnosti uporabe hiše sam moral najeti drugo stanovanje in se je zaradi tega njegovo premoženje zmanjšalo (132. člen OZ).