Zaradi izostanka zakonskih določb je določitev in izplačilo božičnice stvar avtonomne ureditve v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 81, 82, 82/2, 87, 112, 112/2. ZDSS-1 člen 204, 204/3. URS člen 49.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sodno varstvo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Delavec lahko kadarkoli odpove pogodbo zaposlitvi (81. člen ZDR). Tej njegovi odločitvi delodajalec v nobenem primeru ne more nasprotovati in zoper njo tudi nima sodnega varstva.
Če delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi je na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR upravičen do odpravnine in odškodnine. Kolikor delodajalec meni, da razlogi, ki jih je delavec navajal kot razlog za svojo izredno odpoved, niso podani, lahko v morebitnem sporu na zahtevo delavca ugovarja, da odpravnine in odškodnine ni dolžan plačati.
povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti – deljena vzročnost - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - obseg škode - višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Že okvarjena hrbtenjača je prispevala do 50% k funkcionalno izrazitemu poslabšanju po poškodbi v letu 2001, kar pa ne utemeljuje deljene vzročnosti. V tem primeru okvarjena hrbtenjača predstavlja le osebno (zdravstveno) stanje, zaradi katerega je bil obseg škode, ki jo je utrpel tožnik, večji.
Za razmejitev vzročnosti je odločilnega pomena odgovor na vprašanje, katera je tista škoda, ki je ne bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Tožena stranka je bila upravičena zavreči tožničino ponovno zahtevo tako v primeru, če je tožnica uveljavljala varstvo pravic zoper prvo odločitev, ker se v tem primeru (če postopek še ni končan), upravni postopek o isti upravni zadevi še vodi, kakor tudi v primeru, da ustreznega varstva ni uveljavljala in je tako že izdana zavrnilna (pravnomočna) odločba.
Tožena stranka je upravni spis predložila v izvirniku in bi tožnica lahko zahtevala, da ga pregleda, vendar tega ni storila. Zato sodišču ni mogoče očitati kršitve tožničine pravice do enakosti orožij v tem sporu.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Revizija glede vprašanj, katero nepremično premoženje posameznika je mogoče upoštevati pri določitvi njegove premoženjske zmožnosti (v zvezi z dolžnostjo preživljanjem zakonca), in glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, ko je sámo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, toženec pa ni imel interesa za vložitev pritožbe zoper ugotovitve o lastnih stroških za življenje, se ne dopusti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – ponovitev predloga z identično trditveno podlago – pravni interes – zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Stranski intervenient ne izkazuje upoštevno priznanega pravnega interesa za ponovno vsebinsko odločanje o njegovem predlogu in na tak način uveljavljanim procesnim pravicam sodišče ne daje pravnega varstva.
URS člen 19. ZMZ člen 51, 51/1, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pogoji – zloraba postopka – namen vložitve prošnje – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - sum zavajanja in zlorabe postopka – nezakonito prehajanje mej - ustavno dopusten cilj omejitve svobode – neizkazana kršitev 19. člena URS oziroma 5. člena EKČP
Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je razvidno, da je tožena stranka odredila omejitev gibanja zato, da bi tožniku preprečila ponoven samovoljni odhod iz države in s tem onemogočitev izvedbe postopka mednarodne zaščite. S tem je tožniku preprečila nezakonito prehajanje državnih mej, kar je tudi po mnenju Vrhovnega sodišča ustavno dopusten cilj omejevanja osebne svobode prosilca za azil in zato ne gre za kršitev 19. člena URS.
neupravičena pridobitev – nastanek škode – predvideno prikrajšanje – dejanski nastop obogatitve – dospelost terjatve - dopuščena revizija
Obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja je po določbah 190. člena OZ konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na tej pravni podlagi. Predvideno prikrajšanje ne utemeljuje zahtevka po navedenih zakonskih določbah; to mora biti že izkazano z dejanskim nastopom.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – hramba - načelo zakonitosti
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost dela 310. člena KZ (in ga razveljavilo), ne pa tudi 307. člena KZ-1 - sodišče to določbo mora uporabiti, če pa meni, da je v delu, ki se nanaša na protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen, v nasprotju z Ustavo, mora prekiniti postopek ter z začeti postopek za oceno ustavnosti.
razpravno načelo – sklepčnost ugovora ugasle pravice – trditveno breme
Tako kot so lahko navedbe, ki jih poda stranka, njej v škodo, lahko tudi predlagani dokazi potrdijo navedbe nasprotne stranke. Razpravno načelo namreč pomeni le to, da sodišče upošteva dejstva in izvede dokaze, ki sta jih stranki zatrjevali oziroma predlagali, brez pomena pa je, katera od strank je zatrjevala določeno dejstvo in predlagala posamični dokaz.
predlog za dopustitev revizije - diskriminacija - dopuščena revizija - odmera letnega dopusta - članstvo v sindikatu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zagotavljanje dodatnega letnega dopusta v podjetniški kolektivni pogodbi le tistim delavcem, ki so člani sindikata, ostalim delavcem pa ne, predstavlja prepovedano diskriminacijo.
Ker je določba 288. člena OZ dispozitivne narave, se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen način vračunavanja. Po presoji revizijskega sodišča je do takšnega dogovora prišlo tudi v konkretni zadevi, saj je tožnik s konkludentnim ravnanjem – sprejemom delnega plačila brez pridržka – pristal na ponujeno (drugačno) vračunavanje s strani prve toženke.
Dejstvo vložitve tožbe, s katero je tožnik zahteval plačilo glavnice s pripadki, ne pomeni zahtevka za plačilo procesnih obresti v smislu 381. člena OZ oziroma prvega odstavka 279. člena ZOR.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014677
OZ člen 131, 133, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4. SPZ člen 73, 75, 99, 99/2. ZGJS člen 53. ZVO-1 člen 11, 11/2, 149. ZPP člen 7, 212, 337.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – imisije – varstvo pred vznemirjanjem – povzročitev škode – povrnitev škode zaradi prekomernega hrupa in smradu – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – javna služba – obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja – deponija – koncesija – odgovornost upravljalca deponije – odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja – subsidiarna odgovornost – zakonito poroštvo koncedenta – razpravno načelo – navajanje dejstev in dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno breme – prekluzija – stroški postopka – sosporniki
Subsidiarna odgovornost koncedenta za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam (53. člen ZGJS) nastopi, če oškodovanec na pisni odškodninski zahtevek od koncesionarja v razumnem roku ni dobil odgovora oziroma je ta zahtevek delno ali v celoti zavrnil. Predhodno neuspešno uveljavljanje odškodnine od koncesionarja je del dejanske podlage tožbenega zahtevka zoper koncedenta, zato sodi v trditveno breme tožeče stranke.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013498
ZMZ člen 35, 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/1-5, 51/1-6. ZTuj-1 člen 75.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti – sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najhitrejšem možnem času – mednarodna zaščita
Iz ravnanja prosilca (izročitev osebnega dokumenta organizatorju poti, da mu priskrbi „ilegalni“ potni list) izhaja upravičen dvom o istovetnosti prosilca.
Ravnanje prosilca, ki je zaprosil za mednarodno zaščito po treh mesecih bivanja v Republiki Sloveniji, pred tem pa je namen vložitve prošnje dvakrat umaknil, kaže na sum zavajanja in zlorabe postopka.
Ko je R. H. zatrdil, da kupnine od tožencev za sporno nepremičnino ni prejel, je postalo jasno, da toženca svoje obveznosti ne bosta izpolnila (127. člen ZOR) in sta zato tožnika pogodbo glede sporne nepremičnine razdrla in zahtevala vrnitev že plačane kupnine v zvezi s sporno nepremičnino (drugi odstavek 132. člena ZOR).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti, ter navedbe, ki so pravno irelevantne in očitno neutemeljene.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v tujo nepremičnino – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – povrnitev vlaganj v nepremičnino – stroški postopka – odložitev plačila stroškov izvedenca – založitev predujma za delo izvedenca
V zakonu ni podlage za odlog plačila stroškov izvedenca. Sodišče lahko stranki odloži le plačilo sodnih taks.