ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določbe prvega odstavka 20. člena ZUS-1, saj je odgovorilo na vse tožbene navedbe glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zato ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 ni utemeljen.
izvršilni postopke - pristojnost za izvršbo na nadomestna dejanja izvršbe – spor o pristojnosti
Predlagano je bilo le eno sredstvo izvršbe: pooblastilo upnici, naj opravi nadomestna dejanja izvršbe na stroške dolžnikov. Prodaja nepremičnine v P. je (poleg rubeža dovoljenega dela plače) le ena od faz opravljanja izvršbe s tem sredstvom izvršbe. Zato ne gre za kumulacijo dveh sredstev izvršbe in zato ne za kolizijo dveh izključnih krajevnih pristojnosti.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005028
ZSPJS člen 3, 3a. ZDR člen 2, 204. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – rok za sodno varstvo – prevedba – izplačilo plač
Revizija se dopusti glede vprašanja pravočasnosti zahteve za odpravo kršitve in zahteve za sodno varstvo v primeru drugačnega izplačila plač po prevedbi plač, delavka pa ob prevedbi plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju ne podpiše aneksa k pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto in drugačno plačo.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na nepremičnine
Relevantni nepremičnini ležita na območju Okrajnega sodišča v Murski Soboti in je zato to sodišče tudi pristojno za izvedbo izvršbe s prodajo nepremičnin (drugi odstavek 166. člena ZIZ).
ZTLR člen 23, 24, 25, 26. ODZ paragraf 415, 417, 418, 419. ZPP člen 100, 205, 318, 318/3.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - solastnina - soglasje lastnika nepremičnine - nova stvar - smrt stranke s pooblaščencem - prekinitev postopka - vstop dedičev v pravdo - zamudna sodba - sklepčnost tožbe
Vlaganja v solastno nepremičnino imajo stvarno pravne posledice le, če nastane nova stvar ali je obstajalo soglasje (so)lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožnik upravičen do dodatka na dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005899
ZKP člen 23, 372, 372-1. KZ člen 258, 258/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – overitev lažne vsebine – sklenitev zakonske zveze – veljavnost zakonske zveze - predhodno vprašanje
Čeprav opis dejanja z navedbami o neizpolnjevanju zakonskih pogojev za sklenitev veljavne zakonske zveze utemeljuje, da je listina lažno potrjevala sklenitev zakonske zveze, pa to ne drži, saj listina le povzema vsebino matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi (s podatki kje, kdaj in med kom je bila ta sklenjena) in obdolženec v zvezi s to dejansko okoliščino matičarke ni mogel spraviti v zmoto in tako doseči, da bi s tako izdano listino potrdila karkoli lažnega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo to sodišče, ki se mu očita protipravno ravnanje oziroma sodniki tega sodišča, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilcev sodne funkcije.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – višji dohodki enega od zakoncev
Višji prihodki enega od zakoncev, ki so izključno posledica nadurnega dela, ne pomenijo višjih prihodkov, ki bi se lahko sami po sebi odrazili na višjem deležu na skupnem premoženju. Opazno večji priliv denarja se lahko odrazi na višjem deležu le ob izenačitvi drugih obremenitev.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-2001 člen 15, 15/5.
življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - razlaga splošnih pogojev – invalidnost – tabela invalidnosti ocena stopnje invalidnosti
Materialnopravno pravilna je revidentova interpretacija petega odstavka 15. člena splošnih pogojev, da se omejena gibljivost sklepov prične ocenjevati šele, ko zavrta gibljivost posameznega sklepa odstopa več kot 20 %, pri čemer pa to ne pomeni, da se invalidnost ocenjuje šele od te točke naprej. V drugem stavku petega odstavka 15. člena splošnih pogojev je namreč jasno določeno, da se stopnja tožnikove invalidnosti ocenjuje glede na normalno gibljivost posameznega sklepa. To pomeni, da je treba pri oceni tožnikove stopnje invalidnosti upoštevati celotno zavrtost gibljivosti posameznega sklepa (ne pa zgolj zavrtost nad 20%).
Iz priloženih odločb ne izhaja izključitev OZ pri presoji o odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, sicer pa ne drži niti trditev tožene stranke, da primerljive prakse Vrhovnega sodišča ni. Iz te prakse izhaja prav uporaba OZ in ne ZOPDA in jasno stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka.
zavarovalna pogodba - otrok - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - pojem skupnega gospodinjstva - skupno življenje družinskih članov - družinsko zavarovanje
Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo - otrokom do dopolnjenih 15 let - obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.
ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 205, 208.
postopek osebnega stečaja – začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Kljub določbi ZFPPIPP, po kateri preneha terjatev upnika, ki v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega je razvidno, da je bila v stečajnem postopku prerekana, je sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, procesni sklep in ni odvisen od presoje o utemeljenosti zahtevka.
ZOR člen 154, 154/1, 173. ZPP člen 41, 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije – razlogi za revizijo – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – padec radiatorja – nevarna dejavnost
Do tožnikove poškodbe ni prišlo zaradi izvajanja dejavnosti drugega toženca, temveč zaradi nepravilnega izvajanja dejavnosti prvega toženca. Polaganje keramike v ugotovljenih okoliščinah po presoji revizijskega sodišča ni nevarna dejavnost, saj ob izvedbi ustreznega nadzora in upoštevanju pravil stroke ne obstoji povečano tveganje za nastanek škode in do nje lahko pride le izjemoma. Takšna izjema se je zaradi malomarnosti delavcev prvega toženca pripetila tudi v obravnavanem primeru.
razpravno načelo – trditvena podlaga – substanciranost dokaznega predloga – vpogled v drug spis
Pravilno je stališče sodišča, da bi tožnica morala – če je želela doseči utemeljenost svojih ugovornih navedb v izvršilnem postopku, da je toženčeva terjatev poplačana – v pravdi zatrjevati, na katero obdobje se nanaša izvršilni naslov, in na katero obdobje se nanaša že izvedeno plačilo (z morebiti potrebno vključitvijo parametrov za izračun prikrajšanja v osebnem dohodku), in za te trditve podati ustrezno substancirane dokazne predloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014621
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepomembnost v predlogu izpostavljenih pravnih vprašanj – nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da je lastništvo ob zaključku obravnave na prvi stopnji že (originarno) prešlo na stransko intervenientko s pravnomočnostjo sklepov o domiku in izročitvi nepremičnine slednji, izdanih v med tem potekajočim izvršilnim postopkom. Stranska intervenientka je že vpisana kot lastnica spornega stanovanja v zemljiški knjigi. Zato je glede na možen obseg razpravljanja v tej pravdi, začrtan s postavljenima zahtevkoma tožeče stranke, odvečno ukvarjanje z vprašanji iz njenega predloga.