ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDR člen 109. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga - odmera odpravnine – invalidnost – skrajšan delovni čas – drugo ustrezno delo
Ponavljanje pravnih vprašanj, do katerih se je Vrhovno sodišče že opredelilo pri odločanju v predhodnih sporih, ni utemeljen razlog za dopustitev revizije.
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 64. KZ-1 člen 70, 70/1, 376.
odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Storilcu, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven in je nevaren za okolico, sodišče lahko izreče le ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Varnostni ukrep po drugem odstavku 65. člena KZ se izreka samo sukcesivno, kadar sledi obveznemu psihiatričnemu zdravljenju in varstvu v zdravstvenem zavodu.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - poškodba vojaka med vojaško vadbo – tarzanka - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pravilno je stališče, da je v konkretnem primeru premagovanje „lesene pregrade“ predstavljalo nevarno dejavnost zaradi okoliščin, v katerih se je izvajalo in zaradi katerih je bila nevarnost nastanka škode povečana, kot so izvajanje vaje pod časovno presijo v vrsti več vojakov drugega za drugim, v menjavanju položajev, obrabljenost in s tem drsnost deske na mestu oprijema z rokami, višina ovire in, nenazadnje, izvajanje vaje v okviru obveznega služenja vojaškega roka.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 73, 186, 186/5.
odločba o kazenski sankciji – varnostni ukrepi – odvzem predmetov – obvezen odvzem predmetov - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – obvezen odvzem prevoznih sredstev
Peti odstavek 186. člena KZ-1, ki ima podlago v tretjem odstavku 73. člena KZ-1, določa obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz droge.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013493
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, večkrat spremenjene (nasprotujoče) izjave, kdaj je sploh zvedel za možnost vložitve, države, ki jih je prepotoval oziroma v katero državo je bil namenjen, pa je utemeljen tudi zaključek, da so podani pogoji za omejitev gibanja po drugi alineji 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
Tožničini nedenarni zahtevki, ki jih uveljavlja zoper šest navadnih sospornikov, so opredeljeni zgolj z en(otn)o nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
davek od dobička pravne osebe - neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti - povezanost prihodkov in odhodkov - izvajanje direktorskih poslov - prihodki fizične osebe
Ker iz listin ni razvidno, kakšne koristi naj bi revident imel od projekta in kdaj naj bi se koristi pojavile, davčni organ pravilno stroškov za projekt ni upošteval med davčno priznane odhodke.
Na podjetje ne more biti preneseno opravljanje direktorskih poslov.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – pooblaščenec delodajalca - pravniški državni izpit
Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit (pogoj iz četrtega odstavka 86. člena ZPP), sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
poroštvo – samostojni podjetnik posameznik – poroštvu podobno jamstvo – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – odgovornost fizične osebe
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da toženčeva zaveza, sprejeta v času veljavnosti prej veljavne ureditve stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika in s katero je za izpolnitev pogodbenih obveznosti, sprejetih v okviru opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, jamčil s premoženjem, ki ni bilo zajeto v stečajno maso, ni bila nedopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0014621
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepomembnost v predlogu izpostavljenih pravnih vprašanj – nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Med pravdnima strankama ni bilo spora o tem, da je lastništvo ob zaključku obravnave na prvi stopnji že (originarno) prešlo na stransko intervenientko s pravnomočnostjo sklepov o domiku in izročitvi nepremičnine slednji, izdanih v med tem potekajočim izvršilnim postopkom. Stranska intervenientka je že vpisana kot lastnica spornega stanovanja v zemljiški knjigi. Zato je glede na možen obseg razpravljanja v tej pravdi, začrtan s postavljenima zahtevkoma tožeče stranke, odvečno ukvarjanje z vprašanji iz njenega predloga.
ZOR člen 154, 154/1, 173. ZPP člen 41, 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije – razlogi za revizijo – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – padec radiatorja – nevarna dejavnost
Do tožnikove poškodbe ni prišlo zaradi izvajanja dejavnosti drugega toženca, temveč zaradi nepravilnega izvajanja dejavnosti prvega toženca. Polaganje keramike v ugotovljenih okoliščinah po presoji revizijskega sodišča ni nevarna dejavnost, saj ob izvedbi ustreznega nadzora in upoštevanju pravil stroke ne obstoji povečano tveganje za nastanek škode in do nje lahko pride le izjemoma. Takšna izjema se je zaradi malomarnosti delavcev prvega toženca pripetila tudi v obravnavanem primeru.
razpravno načelo – trditvena podlaga – substanciranost dokaznega predloga – vpogled v drug spis
Pravilno je stališče sodišča, da bi tožnica morala – če je želela doseči utemeljenost svojih ugovornih navedb v izvršilnem postopku, da je toženčeva terjatev poplačana – v pravdi zatrjevati, na katero obdobje se nanaša izvršilni naslov, in na katero obdobje se nanaša že izvedeno plačilo (z morebiti potrebno vključitvijo parametrov za izračun prikrajšanja v osebnem dohodku), in za te trditve podati ustrezno substancirane dokazne predloge.
ZMZ člen 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj člen 75.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - listina za dokazovanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - preprečitev odstranitve iz države
Istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave. Dvom o tožnikovi istovetnosti, vložitev prošnje s časovnim zamikom in sum, da je tožnik vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – preprečitev ilegalnega prehoda meje – prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil ukrep izrečen tožniku na podlagi določb prve in druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko 55. člena ZMZ. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za omejitev gibanja po navedenih določbah ZMZ podani. Iz obrazložitve sklepa o omejitvi gibanja je tudi razvidno, da je tožena stranka izdala ta ukrep zato, da bi tožniku preprečila ilegalno prehajanje državnih mej in je zato po presoji Vrhovnega sodišča to ustavno dopusten cilj omejevanja tožnikove osebne svobode.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka – prenehanje razloga istovetnosti - zamuda pri vložitvi prošnje za mednarodno zaščito - preprečitev odstranitve iz države – ustavna odločba
Sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1116/2009-22 z dne 3. 3. 2011, V obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožniku začasna omejitev gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni ni bila izrečena zaradi suma zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s četrto alinejo 55. člena ZMZ, ampak po določbah druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, v času izdaje izpodbijanega sklepa tožene stranke pa tudi iz razloga ugotavljanja istovetnosti (po prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001875
ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – drugi tehtni razlogi
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Razloge, ki jih dolžnik navaja, skuša prikazati kot druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Podani razlogi so presplošni in z ničemer podprti ter kot takšni ne predstavljajo drugih tehtnejših razlogov, ki bi narekovali spremembo krajevne pristojnosti. To potrjuje tudi zavrnitev zahteve za izločitev sodeče okrajne sodnice, ki je bila vložena iz podobnih razlogov.