ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. URS člen 26.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – služenje vojaškega roka - poškodba vojaka pri preskakovanju ovire – športna vaja – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnik se je poškodoval med služenjem vojaškega roka pri vaji preskakovanje sklonjenega vojaka pred seboj, ki je kondicijska športna vaja. Toženka tožniku ne odgovarja za nastalo škodo objektivno, saj izvajanje opisane športne vaje ne predstavlja nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da športne aktivnosti ne predstavljajo dejavnosti s povečanim tveganjem za poškodbe. Izvajanje vaje ni postalo nevarno zaradi okoliščin, v katerih so jo vojaki izvajali.
Toženka z neprerekanjem večine dejstev ni pripoznala obstoja predpostavk odškodninske obveznosti, kot želi prikazati revizija. Sodišče je tisto, ki presodi, ali določen sklop dejstev ustreza pojmu nedopustnega ravnanja in odgovornosti zanj.
Zastaranje tožnikovega zahtevka je treba v skladu z utečeno sodno prakso presojati po splošnih pravilih o zastaranju zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve, ki jih določa ZOR. Po ugotovitvah nižjih sodišč kot tudi samih tožnikovih trditvah je tožnik zadnja vlaganja v sporno nepremičnino izvedel v letu 1991. Najkasneje tedaj je začel teči petletni zastaralni rok za uveljavitev zahtevka za povrnitev vrednosti teh vlaganj. Ker se je do vložitve tožbe v letu 2004 iztekel, je tožnikov zahtevek zastaran.
ZKP člen 32, 33, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – protispisnost – nedovoljeni dokazi – izvajanje dokazov – zaslišanje obremenilne priče – pravice obrambe - združitev postopka – izločitev postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dolžina obravnavanja in višji stroški enotnega obravnavanja skupaj z ostalimi soobdolženci (združitev postopka) še ne pomenijo kršitve obdolženčeve pravice do obrambe.
odškodninska odgovornost občine – povrnitev premoženjske škode – izguba na dohodku – zastaranje odškodninske terjatve – odškodnina zaradi nemožnosti izpolnitve pogodbe – soglasje javnega pravobranilstva k pogodbi- manjvrednost nepremičnine – imisije - hrup
Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi imela tožnica pravico do odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe le v primeru, če bi pogodbo razvezala. V primeru, ko izpolnitev postane nemogoča po krivdi dolžnika, je treba izhajati iz 138. člena ZOR in ne iz določb 124. in 125. člena ZOR. Po 138. člen ZOR tožnik odgovarja za nemožnost izpolnitve, če jo sam zakrivi. Res je, da ZOR ne ureja posebej, kakšne so pravne posledice nemožnosti izpolnitve, ki jo zagreši dolžnik, vendar si je treba pomagati z razlago določbe 262. člena ZOR. Tudi v primeru, ko obstaja nemožnost izpolnitve je treba upniku poleg pravice razdreti pogodbo priznati tudi možnost, da vzdrži obveznost v veljavi, zlasti takrat, ko je on svojo obveznost iz pogodbe že izpolnil in danega ne more več zahtevati nazaj. V tem primeru je dolžnik dolžan plačati namesto svoje dajatve denarno vrednost. Upnik v tem primeru lahko uveljavlja odškodnino na podlagi 262. člena ZOR in sicer lahko uveljavi pozitivni pogodbeni interes V tem primeru ima pravico do razlike med svojo in dolžnikovo izpolnitvijo.
ZDDV člen 21, 21/10. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2002) člen 35, 35/5. Pravilnik o izvajanju ZDDV (2004) člen 46, 46/6, 46/7.
davek na dodano vrednost – naknadna sprememba davčne osnove za obračun DDV – vračilo davka – pogoji za vračilo davka
Že iz ZDDV izhaja, da se davčna osnova za obračun DDV lahko zmanjša le v primeru, če je transakcija, na podlagi katere je davčni zavezanec obračunal in plačal DDV, v celoti nevtralizirana, torej le v primeru, če obe stranki odpravljene pogodbe druga drugi vrneta, kar sta na njeni podlagi prejeli.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005948
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja je opis kaznivega dejanja popoln, tudi če je konkretiziran zgolj s povzetkom zakonskega besedila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja urada pristojnega sodišča
Okoliščina, da je tožnik mož vodje urada pristojnega sodišča, je tako tehten razlog, ki utemeljuje določitev drugega sodišča za obravnavanje zadeve.
Ker tožnica ni določila vrednost spora za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prvega toženca in posebej za zahtevek v razmerju do druge toženke, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
Sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države – varstvo osebnostnih pravic – čast in dobro ime – škoda zaradi uvedbe predkazenskega postopka
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča I. stopnje in ob pravilnem stališču, da organi pregona nimajo dolžnosti opozoriti priče, da ji ni treba pričati, ampak ima to dolžnost po 236. členu ZKP sodišče, so bili zahtevki tožnika za povrnitev nepremoženjske škode zaradi posega v čast in dobro ime in druge osebnostne pravice in za povrnitev premoženjske škode pravilno zavrnjeni.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – postulacijska sposobnost – odvetnik kot pooblaščenec – novo pooblastilo za vložitev revizije – odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči
Odločba o odobritvi redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v obsegu sestave in vložitve revizije je bila izdana pred novelo ZBPP-B. Ustaljeno je stališče Vrhovnega sodišča, da odločba o brezplačni pravni pomoči ne nadomešča pooblastila stranke.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino v solastnini - zaznamba sklepa izvršbe – pristop upnikov k že začeti izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan.
Kot stisko ni mogoče šteti samo slabega premoženjskega stanja temveč tudi druge vrste stiske, zlasti življenjsko nevarnost, bolezen in podobno. Vendar ima sodišče druge stopnje prav, da zgolj čustvena naklonjenost prvotne tožnice tožencu, njena želja po čustveni pripadnosti ter nezavedanje o dejanski vrednosti stanovanja ne predstavljajo zadostnih elementov za sklep, da je bila v tako šibkem in podrejenem položaju, da bi se tega moral zavedati tudi toženec in bi bilo pogodbo mogoče opredeliti kot oderuško in s tem nično.
ZPP člen 387, 387/3, 391, 391/1. ZTLR člen 28, 72, 72/2. ODZ paragraf 326.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice - pravno nasledstvo - dobra vera priposestvovalca - dobra vera pravnega naslednika
Dobra vera priposestvovalca mora biti podana vse do izteka priposestvovalne dobe.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – povratna uporaba spremenjenega zakona – razlaga 12. člena ZDDPO – upoštevanje ustavne odločbe – odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik – zatrjevanje bistvene kršitve določb postopka – neobrazloženost sodbe
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka neutemeljeno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede nepriznanja odhodkov iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik, vezanih na kredite, s katerimi je revidentka financirala pridobitev lastnega deleža v kapitalu.
Ker je zakonodajalec razveljavljeno določbo prvega odstavka 12. člena ZDDPO že pred začetkom učinkovanja razveljavitve nadomestil z novo določbo, se lahko ta po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča uporabi tudi za presojo poslovne potrebnosti odhodkov v obravnavani zadevi. Povratna uporaba tako spremenjenega zakona je skladna tako z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS kot z odločbo Ustavnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005837
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba prostitucije - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitna jezikovna pomota sodišča pri zapisu enega izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja ne vpliva na jasnost in določnost opisa inkriminiranega ravnanja, kakor tudi ne na zakonitost izpodbijane sodbe.
ZPP člen 212, 339, 339/1, 347, 347/2, 348, 348/5, 358, 358-1, 358-2, 358-3, 358-4, 358-5, 379, 379/1. OZ člen 131.
vmesna sodba – sprememba sodbe – drugačna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obravnava pred sodiščem druge stopnje – povrnitev škode – odgovornost komunalnega podjetja – padec na poledenelem parkirišču – načelo neposrednosti odškodnine – dopuščena revizija
Kadar prvostopenjsko sodišče ugotovi dejansko stanje z neposredno izvedenimi dokazi, pomeni sprememba dejanskega stanja na seji senata druge stopnje tega sodišča (in izdaja vmesne sodbe) kršitev načela neposrednosti in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zmotno je stališče nižjih sodišč, da je izhodišče za izračun izgube tožnikovega zaslužka lahko le plača, ki jo je dejansko prejemal pred škodnim dogodkom, ne glede na to, ali mu jo je delodajalec izplačeval skladno z ustrezno kolektivno pogodbo. Okoliščina, da tožniku nekdanji delodajalec ni izplačeval dodatkov, ki so mu po predpisih pripadali, tožnik pa je to kršitev pravic iz delovnega razmerja takrat molče dopuščal, po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje zaključka, da tožnik svojih iztožljiv pravic po normalnem teku stvari nikoli ne bi uveljavljal. Višino tožnikovega izgubljenega zaslužka bi zato morali sodišči ugotoviti upoštevaje plačo, kot bi jo moral tožnik prejemati po pogodbi o zaposlitvi, ustrezni kolektivni pogodbi in drugih relevantnih predpisih.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Upoštevati je treba konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.